Glog malo drugače
Glog imenujejo ponekod tudi medvedove hruške ali beli trn. Pod ljudskim imenom glog se skrivata dve vrsti tega rodu: navadni in enovratni glog. Obe vrsti imata podobne lastnosti in obe nabiramo. Najvidnejša razlika med njima je oblikovanost listov.
Glog (Crategus laevigata, C. monogyna) je povprečno od dva do štiri metre visok grm s trnastimi izrastki in ima dolgopecljate, ovalne, v tri do sedem krp bolj ali manj razdeljene liste, z neenakomerno nazobčanim robom.
Beli, redkeje rožnati cvetovi so združeni v češuljasta socvetja. Imajo izrazit, skoraj neprijeten vonj. Plodovi so jajčasti, rdeče barve in imajo »muho«, to so posušeni čašni listi, ki ostanejo na plodu.
Glog cvete od aprila do junija. Plodovi dozorevajo septembra in oktobra. Raste v zmerno toplem pasu približno do višine 1500 m. Najdemo ga po gmajnah in gozdih jasah, ob poteh in živih mejah. Zasajajo ga tudi na cestnih nasipih in omejkih njiv.
Učinkovine
Cvetoči poganjki vsebujejo flavonoide, amine, terpenske snovi, histamin in čreslovine, plodovi pa precej vitamina C, provitamina A, sladkorje, pektin, čreslovine, nekaj glikozidov, vinsko in citronsko kislino.
Nabiramo cvetoče poganjke in zrele plodove.
Glog uravnava pritisk in poživlja delovanje srca. Priporočajo ga – pod zdravniškim nadzorom – ljudem z oslabelo srčno mišico, po različnih nalezljivih boleznih, pri nepravilnem in prehitrem srčnem utripu in pri težavah v meni.
Glog tudi pomirja in pomaga pri nervozni nespečnosti, preutrujenosti in proti stresom moderne dobe.
Plodove lahko predelamo v marmelado ali žele. Surovih raje ne jemo, ker vsebujejo preveč učinkovin, ki vplivajo na srce. Pri kuhanju se nekaj teh snovi razkroji.
Čaj za uravnavanje krvnega pritiska
Zmešamo tri dele glogovih poganjkov, dva dela rmanovih cvetov in en del bele omele. Za skodelico poparka vzamemo čajno žličko mešanice. Pijemo trikrat na dan po eno skodelico.
Pomirjevalni čaj
Dve žlici glogovih cvetov poparimo z enim litrom vode, pokrijemo in pustimo deset minut; popijemo skodelico zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem.
Divja marmelada
Potrebujemo enake dele drnulj, šipkovih, glogovih in češminovih plodov. Vse naberemo po prvi slani. Plodove dušimo z nekaj žlicami vode četrt ure in zmes neprestano mešamo. Ko se nekoliko ohladi, jo pretlačimo skozi cedilo. Dobljeni čežani dodamo enako količino medu, košček vaniljinega stroka in lupino neškropljene limone; kuhamo pri nizki temperaturi četrt ure. Ob koncu dodamo še limonin sok (na liter marmelade sok ene limone).
Zanimivosti
Arheologi so ugotovili, da so glogove plodove ljudje uživali že v prazgodovinski dobi.
Omenjata ga Teofrast in Dioskurid, natančno ga je opisal nemški botanik Hieronimus Bock (1498–1554) in kot pomembno drogo ga je cenil tudi znani nizozemski zdravnik Hermann Boerhaave (1668–1738). Glogove plodove so včasih kmetje dajali prašičem za odpornost in okrepitev zdravja.
Glavni učinek: krepi srce in uravnava krvni pritisk.
