bukovec_brigita1 (1) Odkrito.si

Skrivnostna poroka Brigite Bukovec v tujini

ema 2019_zala kralj_gašper šantl Svet24.si

Kaj pravita zmagovalca Eme o grdih besedah besedah...

Horoskop Petisvet.si

Horoskop od 18.2. do 24.2.2019

denar, prihranki, varčevanje, evri, kalkulator Svet24.si

Ljubljančani, življenje bo še dražje: dražja ...

Ljubezen po domace20 Svet24.si

Kmetje in kmetica spet iščejo ljubezen

grammy10 Najstnica.si

Slavna raperka popolnoma drugačna

Isaac Palma in žena Patricija Njena.si

Žena Isaaca Palme končno pokazala trebušček

Življenjski slog

To so zeleni čistilci, filtri in vlažilci zraka!

Jerneja Jošar, Ženska, 03.02.2019 15:01:10

Pozimi večino zraka, ki ga vdihnemo, predstavlja notranji zrak. Zato nam res ne bi smelo biti vseeno, kakšna je njegova kakovost.

Delite na:
To so zeleni čistilci, filtri in vlažilci zraka!
Rastline namestimo tja, kjer se dolgo zadržujemo. Dreamstime

Pred nami so dolgi zimski meseci. Vrtičkarji ta čas izkoristimo za snovanje novih vrtnarskih izzivov, načrtovanje, izobraževanje, branje vrtnarskih priročnikov in sanjarjenje. Če ste med tistimi, ki skrbite za svoje zdravje in res ljubite naravo, tudi v tem času izkoristite čim več časa na prostem. No, vsaj kakšno uro ali dve na dolgih sprehodih. Kljub temu pa pozimi večino zraka, ki ga vdihnemo, predstavlja notranji zrak. Zato nam res ne bi smelo biti vseeno, kakšna je njegova kakovost.

Na videz zdrav in človeku prijazen dom in delovno okolje sta pogosto zelo onesnažena. Raziskave so pokazale, da tudi do 100-krat bolj od zunanjega zraka. Poleg tega, da je zrak v notranjih prostorih onesnažen, je velikokrat tudi presuh. Na srečo lahko težave rešimo na povsem preprost način. V prostor namestimo čim več sobnih rastlin.

5-sanseverija ali jezik.JPG
Sanseverija ali taščin jezik
Revija Ženska

Kaj onesnažuje notranji zrak?

Viri onesnaženja zraka vstopajo v prostor od zunaj ali pa v njem že so. To so hišni prah, plini (ogljikov monoksid, ogljikovodik, dušikov oksid, žveplov dioksid …), produkte človeškega metabolizma (ogljikov dioksid, aceton, etanol, metanol …), mikroorganizme in drobna živa bitja (bakterije, virusi, glive, pršice …), cigaretni dim, elektrosmog in še skupina, ki predstavlja kar 80 % vseh onesnaževalcev, ki jim pravimo hlapne organske spojine. To so toksične kemikalije formaldehid, benzen, toluen, trikloretilen … Nič čudnega, saj se nahajajo v lepilih, razredčilih, sredstvih za zaščito lesa, barvah, lakih, pohištvu in talnih oblogah iz industrijskega lesa, izolacijskih in gradbenih materialih, čistilih, kozmetiki, preprogah, talnih oblogah, sintetičnih tkaninah, tkaninah, ki jih ni treba likati, oblekah, očiščenih v čistilnici, in še bi lahko naštevali.

2-afriska vijolica.JPG
Afriška vijolica
Revija Ženska

Hlapenje pri večini poteka zelo počasi, lahko tudi po več mesecev, celo let. S tem se koncentracija hlapnih organskih spojin v prostoru, predvsem pozimi, ko je zračenje omejeno, vedno bolj in bolj povečuje. Dosegajo se koncentracije, ki so zdravju škodljive.

Onesnaževalci zraka v prostoru ustvarjajo pozitivne naboje. Tako je vrednost negativnih ionov, ki vplivajo na dobro počutje in delujejo antioksidativno, pogosto zelo nizka.

8-potos.jpg
Potos
Revija Ženska

Zdravstvene težave z imenom sindrom bolnih stavb

Zaradi dihanja onesnaženega zraka, ki je poleg tega še presuh, primanjkuje pa mu tudi kisika in pozitivnih ionov, se pojavijo težave s počutjem. Najprej se pojavijo glavobol, omotičnost, utrujenost, zaspanost, splošno slabo počutje, razdražene dihalne poti (suho grlo, kašelj, zamašen nos …), pekoče oči ter suha in srbeča koža. Zmanjšajo se motivacija za delo, koncentracija in delovna storilnost, pojavita se slabo razpoloženje in depresivnost. Ti simptomi razmeroma hitro minejo, ko človek zapusti prostor. Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost neprimernemu zraku pa lahko pripelje do kroničnih bolezenskih znakov, kot so povišana telesna temperatura, infekcije, vnetja, zmanjšana telesna odpornost, alergije, zmanjšanje in upadanje pljučne funkcije, akutne bolezni dihal, astma, bronhialna preodzivnost, kronični bronhitis in rak.

4-filodendron.JPG
Filodendron
Revija Ženska

Rastline so pljuča zemlje

Rešitev za tovrstne težave je zelo preprosta. Tako kot drevje in preostalo rastlinje čisti zrak na prostem, so sobne rastline zeleni čistilci, filtri in hkrati še vlažilci notranjega zraka.

Za boljše razumevanje poglejmo, kaj se dogaja v rastlinah. Rastline preko listov absorbirajo hlapne organske spojine v zraku. Te potujejo po steblu navzdol vse do korenin. S svojimi biološkimi procesi ali s pomočjo mikroorganizmov, ki so v zemlji v območju korenin, razgradijo hlapne organske spojine na organske kisline, sladkor in aminokisline, ki jih nato porabijo za svojo rast in razvoj. Torej se škodljive snovi v rastlini ne kopičijo in ta ne postane neke vrste strupena spužva, ampak jih spremenijo v sebi koristne snovi. S pomočjo biološko-aktivnih naravnih kemičnih snovi – fitokemikalij rastline zatirajo tudi mikrobe (viruse, bakterije, glive, parazite …). Raziskave so pokazale, da je v prostoru z rastlinami za dobro polovico manj mikrobov v zraku, kot v prostoru brez rastlin.

6-spatifil ali samolist.JPG
Spatifil ali samolist
Revija Ženska

Med potekom transpiracije listi proizvajajo negativne ione in jih izločajo v okolje. Ko negativni ion v prostoru trči ob delec s pozitivnim ionom, se naboj razelektri. Takšen skupek pade na tla – zrak se očisti. Ugodni vplivi negativnih ionov na počutje in zdravje so znani že iz zgodovine. Delujejo sproščujoče in poživljajoče. V naravi se v visokih koncentracijah pojavljajo predvsem ob slapovih, tekočih vodah in v deževnem gozdu.

Sobne rastline opravljajo vse te pomembne naloge v notranjih prostorih z enako učinkovitostjo kot deževni gozdovi v biosferi. Delujejo kot filtri, vlažilci in ionizatorji.

1-zivikasta kosmuljka.jpg
Živkasta kosmulja
Revija Ženska

Katere sobne rastline izbrati?

Znanstveniki so pri rastlinah poleg učinkovitosti odstranjevanja različnih hlapnih organskih spojin iz zraka ocenjevali tudi stopnjo transpiracije, odpornost na bolezni in škodljivce ter enostavnost gojenja in vzdrževanja. Razveseljiva je ugotovitev, da so rastline, ki se odlikujejo po veliki sposobnosti čiščenja zraka za gojenje večinoma nezahtevne. In naj vas ne skrbi, to niso neke novosti in redkosti, ampak rastline, ki jih poznamo in so že desetletja prisotne po naših domovih. Najvišje ocene so dobile sledeče rastline: zlatolistna palma (Chrysalidocarpus lutescens), šibasta palma (Rhapis excelsa), gorska palma (Chamaedorea seifrizii), navadni fikus (Ficus robusta), deremska dracena (Dracaena deremensis), navadni bršljan (Hedera helix), pritlikavi datljevec (Phoenix roebelenii), fikus alii (Ficus macleilandii ’Alii‛), luskasta praprot (Nephrolepis exaltata ‛Bostoniensis‛), spatifil, samolist (Spathiphyllum sp.), drevo življenja (Dracaena fragrans), rumeni potos (Epipremnum aureum) in praprot (Nephrolepis obliterata).

7-monstera.jpg
Monstera
Revija Ženska

Sicer pa so tudi vse druge, ki so na voljo v naših cvetličarnah, kot denimo fikusi, dracene, monstera, potosi, filodendroni, kalateje, tudi afriške vijolice, azaleje, ciklame, orhideje, nepogrešljiv element notranjih prostorov.

Nega sobnih rastlin

Najpomembnejše je, da jih takoj po nakupu presadimo v večji lonček in za njih izberemo kakovostno prst, bogato s humusom. Vedeti moramo, kakšne pogoje potrebujejo in jim poiščemo primeren prostor. Nekatere bodo dobro uspevale le v svetlem prostoru, druge pa tudi v temnejših kotičkih stanovanja ali pisarne. Večina potrebuje zalivanje le enkrat na teden. Med zalivanji počakajmo, da se prst posuši. V rastnem obdobju, torej od februarja do oktobra, po potrebi dognojujemo. Pri cvetočih sobnih rastlinah sproti odstranjujemo odcvetele cvetove. Enkrat na mesec si vzemimo čas in liste pobrišemo z vlažno krpo, rastline v manjših loncih, ki jih brez težav lahko prenašamo, pa prenesemo v kad in z mlačno vodo previdno oprhamo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da uporabljamo ekološka gnojila, in če se pojavijo bolezni in škodljivci, ekološka sredstva za zaščito.

Objavljeno v reviji Ženska št. 12, 3. 12. 2019.