halle berry Svet24.si

Zvezdnica nekdanjega partnerja obtožila incesta, ...

navijači Dobra karma

Duše pokojnikov so zdaj navijači na tekmi

princ harry, meghan markle, zaroka Svet24.si

Dovolj kraljevskega kiča: Harry in Meghan bosta ...

porenta01 Svet24.si

82-letni Frančišek iz okolice Škofje Loke že ...

Severina Dobra karma

Severina: sreče v ljubezni nima, niti je ne bo ...

helena blagne Njena.si

Takole v oprijeti obleki zapeljuje Helena Blagne

danijel promo Njena.si

Danijelovi družini je težko pri srcu

Zdaj je čas za sajenje sadnega drevja

Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak agronom Kluba Gaia, 09.11.2019 11:00:00

Za uspešno rast, leta zdrave rasti in obilen pridelek je odločilno, da sadno drevje pravilno posadimo. Najbolje ga je saditi jeseni, saj se takrat najboljše ukorenini. Pomembno je najti pravo lego in izbrati okusno sadno vrsto, v kateri bomo uživali.

Delite na:
Zdaj je čas za sajenje sadnega drevja
Debla mladih dreves premažemo z belim zaščitnim sredstvom. Klub Gaia

Sončna lega

Brez sonca ne bo plodov, zato moramo sadnemu drevju zagotoviti lego, ki je čim bolj osončena. Južne lege z veliko sončnih dni so idealne za večino sadnih vrst, izrazito za breskve, češnje, višnje. Za sadno drevje pa je pomembna tudi zavetrna lega. Močan veter škodi in poškoduje rastline.

Odprta, južna lega tudi pomeni veliko sonca in s tem toplote, kar pa vodi v zgodnje cvetenje in je v kombinaciji s pomladanskimi pozebami lahko tvegano. Hitro smo ob ves pridelek že na začetku sezone. Na domačem vrtu tako prav pridejo žive meje. Te zmanjšajo vpliv vetra in so boljše kot grajene ograje, saj te povzročajo vrtince in močne tokove vetra, ki hladijo rastline in povzročijo šok v fazi rasti.

R&V+ZR okt 19 – sadni vrt FOTO 1.jpg
Nasad na šibki podlagi
Klub Gaia

Tla

Najprimernejša so ilovnata tla, ki so dobro odcedna in imajo nevtralen pH. V glinastih tleh zastaja voda, hladnejša so in hitro pride do glivičnih boleznih. Dober primer so jablane, ki jim prijajo hladnejša in bolj vlažna tla, a kaj hitro se pojavi jablanov rak, glivična bolezen, ki prehaja iz zemlje v rastlino. V takih tleh tudi večjim drevesom naredimo dobro drenažo s kamenjem, ki bo odvajala odvečno vodo.

Peščena tla se hitro segrejejo, kar lahko pomeni prezgodnje odganjanje dreves in seveda hitro izgubo vode. Dodajanje organske snovi v obliki komposta in uporaba organskega gnojila v obliki pelet za sadike bo vodilo v boljšo vezavo talnih delcev, povečanje humusa v tleh in tako bolj uspešno vzgojo sadja.

Izbira rastlin

Večno vprašanje je, kaj bo dobro uspevalo pri nas. Najboljši odgovor dobimo, če pogledamo k sosedom in po širši okolici v svojem kraju. Hitro smo si na jasnem, da v velikem delu Slovenije odlično uspevajo jablane, hruške, češnje, slive … Ko se odločimo za vrsto drevesa, pa izberemo še sorte, ki določajo okus, obliko, barvo, čas shranjevanja (jabolka), odpornost proti boleznim, čas zorenja in še mnogo drugih pomembnih stvari.

Vedno je najbolje prijeti v roke katalog sort želene sadne vrste in med odpornimi sortami izbrati tisto, ki nam je najbolj všeč po okusu. Pomembno je tudi, ali je sorta zgodnja, srednja ali pozna, ker nam ta podatek govori o času cvetenja. Zgodnje sorte niso primerne za bolj izpostavljene lege ali kraje na višji nadmorski višini, saj zgodaj cvetijo in je večja nevarnost zmrzali.

Pravilno sajenje

R&V+ZR okt 19 – sadni vrt FOTO 2.JPG
Sadilna jama za novo sadiko češnje
Klub Gaia

Sadno drevo lahko kupimo v loncu ali iz zasipa, kar pomeni, da so korenine gole. Odmerimo primerno velik prostor. Izkopljemo luknjo premera treh širin lonca in za lonec in pol globine. To pomeni okoli 80 cm širine in do 50 cm globine. Če so tla ilovnata in zbita, je lahko luknja celo večja, saj je pomembno, da se korenine razvijajo v rahli zemlji. Če so korenine gole, jih namočimo v vodo, v katero smo namešali nekaj pesti zemlje. Dobro omočimo korenine, da se jih zemlja bolje oprime.

Po dnu sadilne jame potresemo plast peletov organskega gnojila za sadike. Mikroorganizmi so v topli jeseni še vedno aktivni, zato bodo razgradili organsko snov iz gnojila v humus. Plast gnojila prekrijemo z zemljo. Pomembno je namestiti mrežo proti voluharju. Za oporo, ki je nujna za vse mlade rastline in obvezna za vse šibke podlage, uporabimo impregniran leseni kol. Zapičimo ga ob koreninah takoj, ko postavimo drevo v sadilno jamo, in ga potem tudi privežemo. Zemljo okoli drevesa dobro potlačimo tako, da s stopalom potisnemo zemljo proti steblu in koreninam drevesa. S tem drevo dobro učvrstimo.

Ko drevo stabiliziramo in ga zasujemo z zemljo, potresemo po robu še nekaj organskega gnojila v peletah. Po končanem sajenju drevo še temeljito zalijemo. Do začetka zmrzali drevo redno zalivamo, če seveda ni rednih padavin.

Dodatna oskrba

Čeprav je rastlina še vedno  mlada, je priporočljivo opraviti jesensko škropljenje z ustreznim bakrovim pripravkom. Tako zmanjšamo možnost prezimovanja bolezni na rastlini. Da preprečimo pokanje lubja in prezgodnje odganjanje spomladi, premažemo deblo z zaščitnim belim pripravkom. Sredstvo odbija sončne žarke in prepreči segrevanje rastline sredi zime. Če se namreč drevo v sončnem dnevu segreje in se nato na hitro shladi, kar je precej pogosto v zimskem času, pride do pokanja lubja in hudih ran, ki vodijo v okužbe z boleznimi ter številne težave.

Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni raj št. 10, 16.9.2019