Zakaj nekateri lahko jedo do nezavesti in ostanejo vitki?
Gre za eno največjih nepravičnosti. Nekateri morajo paziti prav na vsak grižljaj, da se ne bi zredili, drugi pa se lahko "bašejo" s krofi, pa bo učinek enak.
"Odgovor ni preprost," pravi nutricionistka Kathleen Melanson, profesorica prehrane na Univerzi z Rhode Islanda. "Gre za prepletenost genetskih, prehrambenih in celo vedenjskih faktorjev," dodaja ter poudarja, da se to, kako močno so ti faktorji vpleteni, razlikuje od človeka do človeka.
Eden od najmoćnejših faktorjev pa nima nič opraviti s tem, kakšno telo ima kdo, presnove ali celo z luninimi menami. Gre samo za percepcijo. Mnogi ljudje, za katere je videti, da lahko jedo karkoli, ne da bi se zredili, v resnici ne pojedo veliko več kot ostali. Pogosto pa jedo večkrat na dan, jedo počasi ali pa se že po nekaj grižljajih ustavijo.
Tudi fizična aktivnost lahko pomeni razliko, vendar to ni nujno telovadba v fitnesu. "Nekateri ljudje se samo več gibljejo, kar pa ne pomeni, da so športniki," pravi Melansonova. "Mogoče imajo delo, kjer morajo biti aktivni. Obstajajo pa tudi dokazi, da imajo nekateri ljudje genetsko predispozicijo, da svoje telo gibljejo več kot drugi. In več, ko se gibljemo, več mitohondrijev (celičnih "gorilnikov") se ustvarja in več kalorij izgubimo. To pa itak vemo.
"Le malo je dokazov, da bi ljudje pokurili več kalorij kot drugi brez gibanja," pravi dr. Ines Barroso, raziskovalka na Univerzi v Cambridgeu, ki preiskuje genetiko debelosti. Obstajajo pa dokazi, da živčni sistem in hormoni pri ljudeh ustvarjajo občutek lakote in pri nekaterih ljudeh je regulacija apetita morda občutljivejša kot pri drugih.
Eden izmed pomembnih hormonov v tem sistemu je leptin. Ta regulira dolgoročnejšo potrebo po hrani. Osebe z bolj občutljivim sistemom regulacije apetita bodo hitreje postale spet lačne, drugi pa ne, ker jim bo sistem javil: "Ok, dovolj energije imamo za naslednjih nekaj dni."
Genetika prav tako igra vlogo pri prekomerni teži. Raziskovalci so identificirali več kot 250 območij v človeški DNA, ki s povezana z debelostjo. Vitki ljudje imajo teh območij manj. Vendar ti geni niso sami po sebi odličilni, kajti obstajajo ljudje, ki sicer imajo "gene debelosti", vendar niso pretirano debeli ali pa sploh ne.
Odgovor je torej kompleksen. Tendenca k pridobivanju teže ali njenemu ohranjanju ni vnaprej dana, pa tudi ne popolnoma pod našim nadzorom. Ne obstaja nekakšno genetsko stikalo, ki bi ljudem dovoljevalo, da pojedo karkoli hočejo, ne da bi se zredili, prav tako pa nagnjenje k debelosti ni posledica pomanjkanja samokontrole, še poudarjajo strokovnjaki.
