Zakaj je darovanje organov tako pomembno?
Ledvična obolenja so vse bolj pereč zdravstveni problem, pri obolenju pa ne velja pravilo, da bi za boleznijo zbolel le določen tip ljudi. Seveda pa obstajajo dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek predvsem kroničnega obolenja.
Če vaše ledvice ne delujejo optimalno, lahko na to kažejo številni na prvi pogled povsem vsakdanji znaki. Med njimi so zvišan krvni tlak, otekanje gležnjev in goleni, otekanje oči in obraza, krvav seč, bolečine pri uriniranju, uriniranje po kapljicah in ne nazadnje bolečine v ledvenem predelu. Začetni znaki pa so lahko tudi utrujenost, motnje v zbranosti, srbeča koža ... Zato morate biti pri vseh teh znakih še dodatno pozorni.
Akutna in kronična bolezen
Akutna ledvična bolezen nastane hitro in nenadno, gre pa za okvaro ali celo odpoved. Značilni znaki nastanejo nenadoma in bolnika hitro pripeljejo do zdravnika. Povzročijo pa jo različna vnetja, izsušitev, srčno popuščanje in zapora toka seča. To bolezensko stanje ob ustreznem zdravljenju izzveni, ledvice pa lahko znova normalno delujejo. Ko govorimo o kronični bolezni, je krivec zanjo v večini primerov propadanje ledvičnega tkiva. Znaki bolezni so lahko dolgo prikriti, zato bolniki do zdravnika velikokrat pridejo šele takrat, ko je škoda že velika. Zato so pomembne pogostejše preiskave krivi in seča, s katerimi se lahko bolezen odkrije v zgodnji fazi. O bolezni lahko govorimo, ko izvidi kažejo na prisotnost bolezni vsaj tri mesece.
Zdravljenje
Večino bolezni lahko z uspešnim postopkom vsaj upočasnimo. Obstajajo splošni ukrepi, ki jih lahko izvajajo tudi še zdravi ljudje, za izboljšanje zdravja ledvic, kot so ustrezna prehrana, redna telesna aktivnost, ustrezna teža ... Treba pa je urediti tudi krvni tlak in zmanjšati izločanje beljakovin s sečem. Ko pride do dokončne odpovedi ledvic, so oblike zdravljenja hemodializa, trebušna dializa in pa ne nazadnje tudi presaditev, in sicer lahko presedijo ledvico še živečega ali umrlega darovalca.
Slovenija je članica mreže Eurotransplant, v katero tudi vključujejo vse slovenske bolnike, to pa jim omogoča, da dobijo kar se da skladno ledvico. Vseeno pa je darovalcev še vedno premalo. Na to vedno znova opozarja tudi Larisa Hajdinjak, predsednica Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije. Ta je za časopis Novice Svet24 povedala: »Dejstvo je, da je seznam tistih, ki so se opredelili, da bodo po smrti darovalci organov, s čimer bodo nekomu rešili življenje, precej kratek, čakajočih pa je veliko. Povprečna čakalna doba za presaditev organa je bila včasih okoli pet let, kar je veliko, danes na srečo traja »samo« dve leti od na primer odpovedi ledvic do presaditve. V Sloveniji imamo sicer vzoren transplantacijski program, ki zelo dobro upravlja tudi s pacientovim časom.«
Koliko Slovencev čaka na presaditev?
Po besedah Hajdinjakove v Sloveniji na presaditev organa čaka okoli 90 do 100 primernih bolnikov z ledvično odpovedjo. »Sicer imamo v Sloveniji okoli 1500 ljudi z odpovedjo, vendar niso vsi potencialni kandidati za transplantacijo, saj je treba upoštevati več kriterijev, ki vplivajo na to, ali je nekdo primeren kandidat za presaditev ali ne, in sicer pridružene bolezni, starost, vse to se upošteva, pa seveda tudi volja posameznika, če sploh želi presaditev.«
Na zvezi so v lanskem letu ob evropskem dnevu darovanja organov zagnali tudi kampanjo Opredeli se, s katero so želeli sporočiti, da naj se posameznik še v času življenja odloči, ali bo darovalec ali ne.
Več informacij o delovanju Zvezde društev ledvičnih bolnikov najdete tukaj: www.zdlbs.si
