kris Svet24.si

FOTO: »Danes so mi spet pregledali kri in pravijo...

Baba Vanga Dobra karma

Baba Vanga: srhljiva napoved za 2020 in poslednja ...

soraja Svet24.si

FOTO: Soraja zapustila zaročenca in že buri ...

moški in ženska Svet24.si

Alarm: nam grozi kolaps sistema skrbi za ...

ženska Dobra karma

Energije od 6. do 12. decembra: norost v mislih in...

alma merklin Njena.si

Slovenska pevka delila prelepo nosečniško ...

ana-dolar Njena.si

Ana in Roman sta se ločila

Vplivi družbenih omrežij na duševno zdravje

Marjana Vovk, 22.11.2019 16:00:00

»Opravljenih je bilo nekaj raziskav ter postavljenih precej teorij, kako družbena omrežja vplivajo na naše duševno zdravje. Mnogi izmed rezultatov raziskav si nasprotujejo. Nobena doslej postavljena teorija ne predstavlja zadostnega dokaza o povezavi med družbenimi omrežji in težavami v duševnem zdravju,« pravi Tjaša Vranetič, dr. med., ki nam je pojasnila, kako družbena omrežja pozitivno in negativno vplivajo na naše duševno zdravje.

Delite na:
Vplivi družbenih omrežij na duševno zdravje
družbena omrežja Dreamstime

Nakazujejo se nekatere možne povezave, vsekakor pa težko govorimo o samo negativnih ali samo pozitivnih vplivih, saj na to vpliva preveč drugih dejavnikov. In opisane povezave niso nujno vzročno-posledične. Najbolj ogrožena skupina so mladostniki in mladi odrasli (od začetka najstniških pa tja do tridesetih let), saj so ti najbolj aktivni uporabniki družbenih omrežij, hkrati pa se ravno v tem obdobju pojavi velik delež duševnih motenj ali težav. Težave, ki se pojavijo bolj zgodaj v življenju, so pogosto trdovratne in zaznamujejo človeka za vse življenje.


DEPRESIVNOST
Težko je trditi, da uporaba družbenih omrežij povečuje depresivnost. Nekatere študije trdijo, da študenti, ki pogosteje uporabljajo Facebook, pogosteje trpijo za občutki depresivnosti, ki pa jih preko spletnih omrežij tudi izražajo, saj jih vidijo kot komunikacijsko sredstvo za varen in posreden način izražanja lastnih misli in čustev (ter jih zato pogosteje uporabljajo). Druge študije pa ugotavljajo, da ni povezave med pogostostjo uporabe interneta oziroma družbenih omrežij in pojavom simptomov depresije, ter jih ne obravnavajo kot vzrok ali posledico depresivnosti. Mnogi avtorji so ugotavljali, da je vpliv družbenih omrežjih bolj odvisen od interakcij, ki jih imajo uporabniki z drugimi ljudmi, oziroma od razloga za uporabo teh omrežij. Tisti, ki družbena omrežja uporabljajo primarno za namene klepetanja z drugimi uporabniki, pošiljanje sporočil itd., naj bi imeli nižje tveganje za razvoj depresije. Na drugi strani so za depresijo in anksioznost bolj ogroženi tisti, ki družbena omrežja uporabljajo bolj pasivno (le spremljajo objave drugih). 

people-3368243_1920.jpg
ljudje s telefoni
Pixabay


ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM
Mnogi ugotavljajo pozitivne korelacije med uporabo družbenih omrežij in zadovoljstvom z življenjem - torej da so ljudje, ki bolj aktivno uporabljajo družbena omrežja, bolj zadovoljni s sabo in svojim življenjem. Drugi pa trdijo, da pogosta uporaba družbenih omrežij vodi v občutke ljubosumja (primerjava z drugimi ljudmi), izoliranosti in depresivnosti ter manjše zadovoljstvo z lastnim življenjem.


NARCISIZEM
Več časa, preživetega na Facebooku, in redno brskanje po internetu povečuje nivo narcisizma. Ista študija tudi pravi, da je pri ljudeh z visoko stopnjo narcisizma, ki pogosteje uporabljajo Facebook, stopnja depresivnosti nižja.

tjasa vranetic.jpg
dr. Tjaša Vranetič
os. arhiv


ANKSIOZNOST
45 odstotkov odraslih Britancev je priznalo, da so zaskrbljeni ali jim je neprijetno, kadar nimajo dostopa do elektronske pošte in/ali družbenih omrežij. Sploh mlajše generacije zelo pogosto (vsako uro, vsakih 15 minut ali še pogosteje) preverjajo svoja sporočila in obvestila na družbenih omrežjih, zato se pri njih, kadar nimajo dostopa do teh, izraža bistveno višja stopnja anksioznosti kot pri starejših generacijah. 


VPLIV NA DUŠEVNO ZDRAVJE
Raziskovalci so našli povezavo med pretežno sedečim življenjskim slogom in višjo stopnjo depresivnosti, vendar ni povsem pojasnjeno, katero je vzrok in katero posledica (ali so ljudje bolj depresivni, ker veliko prostega časa presedijo, ali veliko prostega časa presedijo, ker so depresivni). 
Prav tako imajo ljudje, ki veliko časa preživijo na spletu, manj časa za druženje z ljudmi v živo in za telesne aktivnosti, kar sta sicer znana varovalna dejavnika pred duševnimi težavami.
Obstaja povezava med slabim spancem in težavami v duševnem zdravju, navadno gre za začarani krog: ljudje s težavami v duševnem zdravju slabše spijo, slabši spanec pa poglablja njihove težave. Uporaba tehnoloških naprav z modro svetlobo (predvsem ponoči) povzroči motnje v cirkadianem ritmu (ritmu budnosti in spanja) ter vodi v slabši spanec. Ko uporabljamo računalnike ali telefone pozno v noč, dobivajo naši možgani signale, da je še vedno dan, kar nas povsem »odklopi« od fiziološkega cirkadianega ritma. Modra svetloba namreč zmanjša produkcijo melatonina, hormona, poznanega tudi kot spalni hormon. 

business-3368492_1920.jpg
družbena omrežja
Pixabay


VPLIV NA ODNOSE
Čeprav imamo pogosto občutek, da so družbena omrežja in deljenje informacij o svojem življenju s prijatelji dober način, da si ostanemo blizu, je manjša stopnja zasebnosti lahko dvorezen meč, saj stalno spremljanje aktivnosti drug drugega lahko vodi v slabšo kvaliteto prijateljstva oziroma razmerja. Prav tako so objave ali sporočila, poslana prek družbenih omrežij, pogosto narobe interpretirana in ustvarijo težave, ki se sicer v razmerju ne bi pojavile (ali bi se pojavile v precej blažji obliki).
Fotografije na Instagramu, objave na Facebooku in drugih omrežjih nam prikazujejo zanimive in vznemirljive trenutke iz življenja drugih ljudi, kar pogosto sproži občutke, da nekaj zamujamo, da drugi živijo bolje od nas, da je naše življenje nezanimivo. Posledično to lahko v vodi v stalno preverjanje dogajanja na družbenih omrežjih, saj nas je strah, da bomo nekaj zamudili, če se »odklopimo«. Hitro lahko pride do socialne izolacije in občutka, da smo za druge manj pomembni (kar lahko negativno vpliva na našo samopodobo), saj lahko stalno spremljamo, če se naši prijatelji družijo brez nas. Ljudje, ki pogosteje uporabljajo družbena omrežja, se tudi pogosteje primerjajo z drugimi. Redkokdo izpostavlja manj srečne trenutke svojega življenja, zaradi česar nas spletne podobne hitro zavedejo v mišljenje, da so drugi ves čas srečni, nimajo težav, živijo bolje. 
Potem pa je tu še t. i. »cyber bullying« oziroma medvrstniško nasilje po spletu, ki izredno škodljivo vpliva predvsem na mladostnike, saj je v tem obdobju značilno, da je pri razvoju samopodobe ključnega pomena, kako nas sprejemajo oziroma vidijo vrstniki. Prav tako spremljanje »idealov lepote« negativno vpliva na telesno samopodobo.

DRUGI VIDIKI UPORABE DRUŽBENIH OMREŽIJ
Naslund et al., 2016: Ljudje z resnimi težavami v duševnem zdravju pogosto uporabljajo družbena omrežja kot sredstva za komunikacijo z drugimi ljudmi, ki imajo podobne težave in izkušnje kot oni sami. Uporabljajo jih za iskanje informacij, nudijo podporo in pomoč drug drugemu, si svetujejo, kako se spoprijemati z izzivi in ovirami. Pri tem se lahko odločajo, ali bodo svojo identiteto razkrili ali ne, koliko osebnih informacij bodo delili z drugimi uporabniki, kar jim daje občutek varnosti in izogibanje stigmi, na katero sicer pogosto naletijo v resničnem življenju. V raziskavi poročajo o boljši socialni povezanosti, občutku pripadnosti, krepitvi samozavesti. Raziskovalci pri tem kot največji izziv poudarjajo predvsem to, ali bo v prihodnje mogoče ugotoviti, ali se ti pozitivni vplivi in občutki prevedejo tudi v resnični, »offline« svet (ali ti ljudje potem zares bolje poskrbijo zase, se lažje vključijo v družbo itd.).


NI PRAVILA
Tjaša Vranetič je naštela le nekaj vplivov družbenih omrežij, ki seveda ne delujejo izolirano, v realnosti se njihovi vplivi močno prepletajo. Prav tako je v večini primerov nemogoče trditi, kaj je vzrok in kaj posledica (ali gre morda le za naključno sovpadanje). »Seveda ni pravila, po katerem bi določeno družbeno omrežje enako vplivalo na vsakega izmed nas. Med sabo smo si različni, prihajamo iz različnih okolij, imamo različne socialne in čustvene podlage. Zato je težko z gotovostjo trditi, ali bo neka aktivnost za posameznika škodljiva, nevtralna, ali morda celo koristna. Bistvenega pomena pri skrbi za lastno duševno in telesno zdravje je, da vsak pri sebi prepozna, katere aktivnosti na družbenih omrežjih negativno vplivajo nanj, kaj ga naredi žalostnega, anksioznega, kaj mu da občutek, da je nezanimiv, nepomemben …«

Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 42, 11.10.2019