Visoke grede – kaj gre lahko narobe?

Vsekakor je pridelovanje zelenjave na njih nekoliko lažje, včasih pa se je vseeno treba vprašati, ali so vredne vseh stroškov, ki jih imate z njimi. A to se mora vprašati vsak sam. Moja naloga danes pa je, da opozorim na nekatere možne napake.

Zelenjava in zelišča so rastline sonca

Visoke grede imajo tako uporabno kot tudi okrasno funkcijo. Lahko so lep okras hiše, na njih pa pridelamo tudi zelenjavo vsaj za sprotno uporabo. Vendar mnogi pozabijo osnovne značilnosti rastlin, ki jih bodo na njih sadili. Vse vrtnine, brez izjeme, prav tako pa tudi vsa zelišča, vsaj začimbnice, ki jih na visoke grede najpogosteje sadimo, so rastline sonca. Zato jih bomo uspešno pridelovali samo, če bo njihova lega sončna.

Pogosto me sprašujejo, kaj lahko sadijo na gredi, ki je napol na soncu, samo del dneva na soncu in podobno. Ne samo, da ste pri pridelavi vrtnin, predvsem pa zelišč, na takih legah omejeni, v spomladanskem in jesenskem času je pridelava tam skoraj nemogoča. Vrtnine bodo veliko prej zbolele, bolj jih bodo napadali škodljivci, zelišča sploh ne bodo rasla, predvsem pa ne bodo imela želenih učinkovin, od njih brez sonca ni koristi.

Zato pravilo št. 1:visoke grede postavite na sonce, po možnosti tako, da bo osončena cela greda. Če je lega taka, da je greda osončena samo z ene strani, bodite previdni pri sajenju, da višje rastline ne bodo senčile nižjih, zelišča pa vedno posadite povsem na sonce.

Visoke grede so bolj žejne

Ob iskanju prave lege za visoke grede ne pozabite, da se visoke grede veliko bolj izsušujejo, zato potrebujejo več zalivanja kakor zelenjavni vrt. Zalivanje z zalivalkami na visokih gredah pa je naporno, lahko bi rekli, včasih celo zdravju škodljivo. Ob iskanju lege za visoko gredo predvidite, da boste poleg sonca potrebovali tudi vodo.

Najbolje je zalivati s kapljičnim namakalnim sistemom, a vodo je treba do grede tudi pripeljati. Vodovodna voda ni najboljša rešitev. Najprimernejše je zbiranje deževnice, a potem morate najti tudi način, kako bo ta deževnica prišla na gredo. Predvsem pa naj bo voda čim bližje gredi, da bo zalivanje čim lažje in za hrbtenico čim manj naporno.

Na visokih gredah sadimo, sejemo le malo

Visoka greda je dokaj omejen prostor, ki ga je treba čim bolje izkoristiti. Slovenci tradicionalno raje sejejo, kakor presajajo sadike. Tudi na vrtovih je ta praksa včasih nekoliko manj ugodna, saj v vročem ali prehladnem vremenu setve slabo uspejo, pridelava s sadikami pa je enostavnejša. Večina vrtnin daje pri vzgoji iz sadik tudi večji pridelek. A na vrtu direktna setev na stalno mesto vendarle uspeva in ostaja pogost način vzgoje.

Na visokih gredah pa je treba prostor čim bolje izkoristiti, saj ni zastonj. Vzgoja s sadikami pomeni hitrejši pridelek, zato lahko na istem mestu pridelamo več vrtnin. Predvsem pa vzgoja s sadikami zagotavlja vedno pokrito zemljo. To pa je zelo pomembno.

Ob zalivanju je treba imeti zemljo na gredi ves čas zastrto, pokrito. Visoka greda deluje dobro samo, če organska snov v njej vedno počasi razpada in poganja življenje v prsti. Če peče sonce po prazni zemlji, se kompostiranje organske mase ustavi, s tem pa tudi upočasnjuje rast in razvoj vrtnin. Zato je treba zemljo ves čas pokrivati, zastirati.

Kadar vrtnine sejemo, včasih to lahko naredimo šele čez tri, štiri tedne, ko mlade rastline dovolj zrastejo. Če pa sadimo sadike, je zemlja lahko pokrita takoj po sajenju. S tem pa dosežemo veliko. Poleg hitrejše rasti varčujemo z vodo in zemljo zaščitimo pred slabimi vplivi vremena, tudi pred močnimi nalivi in vetrom, ne le pred sončno pripeko.

Visoka greda ni samo večji lonec

Največja napaka vseh ljubiteljev visokih gred pa je, da visoko gredo samo napolnijo s prstjo in menijo, da so naredili vse. A niso naredili prav nič. V loncih vrtnine vedno slabše uspevajo. Bistvo in srce visoke grede je nerazpadel kompost.

Tri nujne sestavine

Visoko gredo morajo napolniti tri nenadomestljive sestavine. Prva plast je drenažna.Na dnu visoke grede naj bodo naložene debelejše in drobnejše veje tako, da bodo tvorile kompaktno plast, ki pa je zračna. Zato je najprimernejša mešanica debelejših vej, ki ne bodo razpadle hitro, in drobnejših, ki naredijo drenažno plast kompaktnejšo. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da je les najboljša drenažna plast. Kamenje je prehladno pozimi in pretoplo poleti. Sončnice, trstika, koruznica, slama pa razpadejo prehitro, poleg tega ob razpadanju porabljajo dušik, ki ga mikroorganizmi sproščajo iz kompostne plasti.

Druga obvezna plast je seveda NERAZPADEL kompost. Kompostna plast je motor, srce, ki poganja vse življenje v visokih gredah. Zato je neizogibna. Gre za material, ki ga med letom zbirate v svojih kompostnikih, material, ki še razpada in s tem greje gredo.

Tretja plast pa je seveda prst, v kateri bodo vrtnine in zelišča uspevali. Pri tem je že več dobrih možnosti. Če imate na razpolago dovolj dobro vrtno zemljo, ki se ne zbije po nekaj kapljicah dežja in prvem pišu vetra, je seveda dobra tudi vrtna zemlja.

A kljub vsemu predlagam, da za zgornjih 5 cm debelo plast vendarle uporabite kupljen substrat, ki se ne sprime in omogoči tako sadikam kakor setvam (vem, da bo Slovence še nekaj časa težko prepričati v skoraj izključno uporabo sadik) uspešno in lažjo začetno rast.

Lahko uporabite izključno kupljen substrat, ta plast naj ima kakih 25 cm, zato zadeva ne bo prav poceni. Svetujem tudi, da uporabite kompost, ki ga dokaj ugodno ponujajo slovenske kompostarne.

Preostale plasti pa so lahko povsem po vaši izbiri. Preprečiti je treba, da bi kompost uhajal med veje, zato navadno na veje položimo narobe obrnjeno travno rušo ali plast listja, slame, sena.

Sonce in mraz škodita koreninam rastlin v gredi

Za konec pa še dva nasveta. Če imate težave z voluharji ali pa jih imajo vaši sosedje, je nujno, da na dno grede, pred drenažno plastjo, položite žičnato mrežo, ki jo pritrdite na ogrodje grede. Voluhar bo zavohal in začutil toploto komposta, zato bo najpozneje jeseni našel vašo gredo. Iz nje pa se ga skoraj ne da več spraviti …

In drugo: izolirajte stene grede. Nadzemni deli rastlin so pripravljeni na vročino poleti in mraz pozimi, korenine pa tega ne marajo. Zato je treba na notranjo stran okvirja pritrditi izolacijski material. Kupljene grede vam že ponujajo plastiko. Sama sem najbolj navdušena nad ovčjo volno (dlako) oz. agrofilcem. Agrofilc pritrdite enostavno na ogrodje, volno, pa tudi listje in slamo uporabite tako, da so stene preprosto dvojne. Med njimi naj bo nekaj prostora, kamor natlačite volno ali drug material.

Visoke grede so lahko v veselje ali pa se zaradi njih jezimo. Zato si pred postavitvijo gredepreberite o njih čim več. Potem bo vlaganje vanje uspešno in s pridelkom boste zadovoljni v deževnem, sončnem, suhem ali vlažnem vremenu.