Uspeva bugenvileja tudi pri nas?
Bralka iz Mozirja se je na dopustu navdušila nad bugenvilejo. Ker ve, da je to rastlina toplih krajev, jo zanima, kako naj zanjo poskrbi.
Bugenvileja je doma v tropski in subtropski Ameriki. Rod je zelo obsežen, saj poznamo kar 18 vrst, od katerih za okras uporabljamo le tri. Danes jo srečamo vsepovsod. Posebno lepa je v toplejših krajih, kjer se bogato razrašča, saj se tam dobro počuti.
Očara nas s svojimi čudovitimi, a nenavadnimi cvetovi, ki se razprostirajo po celi rastlini kot slap. Posamezen cvet je cevast, obdajajo ga trije krovni listi, ki spominjajo na venčne ali čašne liste. Če si krovne liste ogledamo bolj podrobno, vidimo, da imajo zelo izrazite žile, tako kot običajen zelen list. Ker pa so krovni listi zelo močno obarvani, rastlina naredi dober učinek in pritegne pogled. Najpogosteje lahko vidimo rastline z vijoličnimi cvetovi, lahko pa so tudi rumeni, oranžni ali rdeči.
Posadimo jo v bogata a dobro odcedna tla. Je zelo bujno rastoča rastlina. Tam kjer se dobro počuti, obrašča cele fasade. Zraste celo do 10 m visoko. Cveteti začne junija ali julija in cveti celo poletje. Za obilno cvetenje potrebuje veliko svetlobe, sonca in vode. V senci ne cveti.
Ker je bugenvileja rastlina toplih krajev, v hladnejšem podnebju ne prezimi zunaj. Zaradi tega jo tam, kjer temperature padejo pod 0 stopinj Celzija, vzgajamo kot posodovko. Prek zime jo moramo prestaviti v notranje prostore, kjer ne zmrzuje. Če takšnega prostora nimamo, je bolje, da se ji odpovemo.
Za prezimovanje zadostuje hladen prostor, kjer temperature ne padejo pod ničlo. Zalivamo jo po potrebi, vendar le toliko, da se zemlja ne bo izsušila. Včasih se zgodi, da rastlini pozimi odpadejo vsi listi. Vendar nikar ne skrbimo. Spomladi bo rastlina odgnala na novo in se lepo olistala. Če ji bomo priskrbeli idealne pogoje prezimovanja, bo zacvetela že junija ali julija, drugače pa nekoliko pozneje.
Konec februarja jo obrežemo. Če jo bomo obrezali pravilno, bo bogato cvetela. Vse dolge veje prikrajšajmo, notranjost pa razredčimo, nato pa jo oblikujmo kot manjši grm. Konice vej vsake toliko časa odščipnemo, da se bo rastlina čim bolj zgostila, saj bo tako ob cvetenju še lepša.
Na prosto jo postavimo šele tedaj, ko ni več nevarnosti nizkih temperatur. Najprej naj bo v zavetni legi, pozneje jo lahko postavimo kamor želimo.
Če bomo zanjo dobro poskrbeli, nam bo to poplačala z bogatim cvetenjem, ki nas bo spominjalo na prijetne dopustniške dni in nam podaljšalo poletje.
