Pozor: rastline so možna nevarnost za naše hišne ljubljenčke
Okrasne rastline nam polepšajo bivanje v vrtu in zaprtih bivalnih prostorih. Na nas vplivajo tudi terapevtsko, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na naše razpoloženje. S cvetjem povemo še več, z njim sta povezana sreča in žalost. Cvetje nas spremlja od rojstva, pri pomembnih mejnikih in vse do konca naše življenjske poti. A ta pogled na okrasne rastline velja le, dokler se ne začnemo spraševati, kaj se lahko zgodi, če bi jih kdo po nesreči nesel v usta. Velikokrat poudarjamo, kako škodljive so lahko nekatere predstavnice za ljudi, tokrat pa se posvetimo še nevarnosti za naše štirinožne družinske člane.
V naravnem okolju imajo živali navadno prirojeno sposobnost razlikovati strupene rastline od zdravilnih, kot vemo, pa so naši hiši ljubljenčki večinoma zaprti v stanovanjih in obhišnih vrtovih in tako so dalj časa sami, zato se pogosto dolgočasijo. Da bi se zamotili, iščejo različne igračke in prej ali slej pridejo tudi v stik z okrasnimi rastlinami. V igri jih cufajo, prevračajo, žvečijo in tudi jedo. V teh primerih pa lahko pride do nevšečnosti.
Navadno so zastrupitve pri mačkah in manjših psih pogostejše in izrazitejše, saj ima zaužitje enake količine rastline glede na telesno maso večje učinke kot pri večjih psih. Zato lahko na primer zaužitje dveh listov neke rastline pri manjši živali povzroči slabost, bruhanje, slabokrvnost in okvaro ledvic, medtem ko večja žival občuti le slabost in bruha. Torej, ko pridete domov in vidite razcefrano okrasno rastlino, vaš »družinski član« pa kaže simptome zastrupitve, pokličite veterinarja in v nujnih primerih svoje ljubljenčke odpeljite v veterinarsko ambulanto.
Ob tej priložnosti naj opomnim še starše, da številne od tokrat predstavljenih rastlin pomenijo nevarnost tudi za njihove malčke. Ker ti še ne vedo, kaj lahko jedo in česa ne, se lahko ob raziskovalnem okušanju tudi nesrečno zastrupijo. Zato le previdno, če imate doma katero od naslednjih rastlin …
Alokazija (Alocasia sp.)
Zaradi čudovitih listov, ki jih ima alokazija, je to estetsko zelo avantgardna rastlina. Če jo imamo v prostoru s hišnimi ljubljenčki, pa lahko povzroča nevšečnosti. Veliki zanimivi listi na visokih pecljih niso zanimivi le nam, ampak so kot nalašč za igranje. Posebno debelejša stebla so mikavna za žvečenje. Ko alokazijo postane igrača živali, jo lahko ta tudi zaužije. Posledica take igre je lahko prekomerno slinjenje in bruhanje. Gobčki lahko otečejo in živali imajo nekaj dni težave s hranjenjem. Stik oči s sokom rastline pa povzroči vnetje oči.
Tolstolistnice (Crasulaceae)
Te rastline spadajo v skupino okrasnih rastlin Easy care, kar pomeni, da so zelo trpežne in ne potrebujejo veliko oskrbe. Pomembno zanje je, da imajo svetlobo, zalivamo jih občasno. Prav zaradi teh lastnosti so zelo priljubljene v stanovanjih, saj vsi želimo imeti v bivalnih prostorih nekaj zelenja, ki je nezahtevno. V ta namen je na trgu mnogo različnih sort, ki pa so za hišne ljubljenčke različno toksične. Po zaužitju lahko povzročijo bruhanje, depresijo, diarejo in motnje v usklajenosti gibov. Pri hujših zastrupitvah lahko nastanejo motnje srčno-žilnega sistema, manjše živali lahko celo poginejo. Kot hitra pomoč se priporoča uživanje aktivnega oglja, ki nase veže toksine, in pitje večjih količin tekočine z elektroliti.
Dracena (Dracaena sp.)
Ker je to zelo pogosta sobna rastlina, jih domače živali velikokrat žvečijo ali jedo. To ima precej neprijetne posledice: bruhanje, občasno celo s krvjo, povečanje slinjenja, slabokrvnost, anoreksijo, depresijo. Pri mačkah lahko vidimo razširjene zenice, bolečine v trebušnem delu in povišan srčni utrip. Navadno je dovolj, da rastlino odstranimo, žival pa si po tednu dni ob uživanju večjih količin tekočine opomore. Če bruhanje in diareja ne ponehata, moramo poskrbeti za veterinarsko oskrbo.
Rumeni potus (Epipermum sp.) in difenbahija (Dieffenbachia sp.)
Zaradi kristalov kalcijevih oksilatov v steblih in listih so te rastline strupene. Ko žival žveči stebla ali liste, se ti kristali, ki so podobni iglicam, zapičijo v ustno sluznico, kar povzroči močno draženje in vnetje. Dokazali so, da so ti kristali tudi medij, kamor se kopičijo druge strupene substance iz rastlin, to pa povzroči dodatna vnetja. Simptomi zastrupitve so bruhanje, pretirano slinjenje, tudi bolečine v ustni votlini, ki otežujejo hranjenje. Če rastlinski sok pride v stik z očmi, povzroči pekoče bolečine in vnetje. Največkrat si živali po odstranitvi rastline v nekaj dneh opomorejo.
Mlečkovke (Euphorbiaceae)
Odvisno od vrste so pri njih različne škodljive snovi, ki povzročajo dermatitis in ob stiku z očmi razjedo na roženici. Nekatere mlečkovke lahko povzročajo celo okvare ledvic in jeter, zato je pri teh rastlinah potrebna dodatna pozornost.
Božična zvezda (Euphorbia pulcherrima, Poinsettia)
Ta priljubljena praznična rastlina ni pretirano strupena. Strupene snovi se prenašajo prek mlečka in lahko pri zaužitju večjih količin listov (več kot 10) povzročajo razjede. Bolj nevaren pa je njihov mleček za oči. Povzroča namreč vnetja in včasih celo razjede na roženici. Mačke, ki žvečijo te rastline, se slinijo in bruhajo. Simptomi so kratkotrajni, redko potrebujejo zdravljenje. Pretirano dotikanje teh rastlin pogosto povzroči dermatitis oziroma vnetja kože. Zato je priporočljivo, da tisti, ki imajo stik z večjimi količinami božičnih zvezd, uporabljajo zaščitne rokavice. Najbolj učinkovito odstranjevanje smolnatega mlečka s kože ali kožuha je z blagim milom ali alkoholom.
Bršljan (Hedera sp.)
Bršljan je zelo pogosta okrasna rastlina, ki vsebuje toksične saponine, kofeinsko kislino in hederin. Listi in plodovi so strupeni in povzročajo dermatitis. Bršljan je zelo razširjen in zaradi tega je možna zastrupitev hišnih ljubljenčkov, ki lahko bršljanove liste ali plodove žvečijo ali jedo. Saponini delujejo dražilno, živali se pretirano slinijo, bruhajo, imajo bolečine v trebuhu in drisko. Simptomi so praviloma prehodni.
Lilije (Lilium sp.)
Lilije radi gojimo tako na vrtovih kot tudi v posodah, vendar spadajo v eno najbolj strupenih vrst okrasnih rastlin. Vsebujejo oksalatne kristale, ki v ustih živali, na jeziku, žrelu in požiralniku povzročajo močno draženje. Posledica je pretirano slinjenje, ki se pokaže že tri ure po zaužitju. Predvsem so lilije strupene za mačke. Zaužitje že majhnih količin, na primer dveh do treh cvetnih ali navadnih listov, lahko povzroči hudo odpoved ledvic. Če je vaša mačka zaužila katerikoli del lilije, jo takoj odpeljite k veterinarju.
Mali zvonček (Galanthus nivalis)
Jesen je tu in načrtovanje zasaditev spomladi cvetočih čebulic se je začelo. Če imate hišnega ljubljenčka, je prav, da se pozanimate o strupenosti nekaterih pogostih spomladi cvetočih čebulnic.
Zvončki v čebulicah, listih in steblih vsebujejo strupene alkaloide, zlasti so v zunanjih plasteh čebulic najvišje koncentracije alkaloidov. In ravno čebulice predstavljajo največje tveganje za domače ljubljenčke, ki se radi z njimi igrajo in jih žvečijo. Znaki zastrupitve so bruhanje, pretirano slinjenje, bolečine v spodnjem delu trebuha, diareja in težave pri dihanju. Te težave ob zastrupitvah so zaradi alkaloidov prisotne pri vseh rastlinah iz družine lilij (Liliaceae). V to skupino okrasnih rastlin spadajo tudi hijacinte (Hyacinthus sp.), tulipani (Tulipa sp.), narcise (Narcissus sp.).
Čebula (Allium sp.)
Pogoste zastrupitve psov in mačkov so posledica uživanja surove ali kuhane čebule. Nevšečnosti jim lahko povzročite tudi, če z njimi delite svojo hrano, ki vsebuje čebulo. Zato se izogibajte hranjenju ljubljenčkov z ostanki vaše hrane. Še zlasti mačk ne smemo hraniti z nobeno hrano, ki vsebuje čebulo. Pozorni bodite tudi, da na kompost, do katerega imajo živali dostop, ne mečete plesnivih in delno uporabljenih čebul.
Klinični znaki zastrupitve, ki sledijo zaužitju za žival toksične količine čebule, se lahko pojavijo po enem ali več dneh, odvisno od količine zaužite čebule. Zastrupljene živali postanejo šibke, izgubijo apetit in postanejo slabokrvne. Imajo pospešen srčni utrip in dihanje, membrane sluznic so bolj blede, žival lahko dobi tudi zlatenico. Sapa živali smrdi po čebuli, urin je lahko rjav, kar kaže na povišanje hemoglobina v urinu. Če pazimo, da živali ne pridejo več v stik s čebulo, se njihovo stanje lahko normalizira v 2 do 3 tednih.
Kot vidite, je treba za varno sožitje z okrasnimi rastlinami poskrbeti tako za prave razmere za rast rastlin kot tudi za varnost naših ljubljenčkov (in otrok). Prav je, da se zavedamo nevarnosti in smo primerno previdni. Ob tem pa je treba poudariti, da ni nobene potrebe, da bi se tem rastlinam odrekli. Le dostop do njih mora biti primerno zavarovan.
za okvir
