Ne pozabite nase
Gotovo lahko hitro naštejete kar nekaj obveznosti in opravil, ki jih imate na današnjem seznamu in za katere morate poskrbeti. Ste med njimi tudi vi? Skrbite bolj za druge ali zase?
Anksioznost oz. tesnoba je normalno in pogosto zdravo čustvo, ki ima tudi preživetveno funkcijo – opozori nas, da so okoliščine za nas neugodne. Kadar občutek tesnobe postane pogost, čezmeren in nam omejuje kakovost vsakodnevnega bivanja, lahko govorimo o motnji v duševnem zdravju. Tipični simptomi anksiozne motnje so nevzdržen nemir, strah in zaskrbljenost.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) duševno zdravje opredeljuje kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela in prispeva v svojo skupnost«.
Skrb zase je kakršna koli aktivnost, s katero načrtno skrbimo za svoje duševno in fizično zdravje. Čeprav je v teoriji koncept preprost, ga v praksi pogosto zanemarjamo. Ustrezna skrb zase je ključna za izboljšanje počutja in zmanjševanje anksioznosti, pa tudi pomemben dejavnik pri vzpostavljanju dobrih odnosov z drugimi. Raziskave kažejo, da se četrtina aktivne populacije vsak dan počuti napete, pod pritiskom ali stresom. Podatki kažejo, da je ta odstotek med ženskami še višji, narašča pa s starostjo do petdesetega leta in je višji pri tistih, ki živijo v mestnem okolju.
Vsak dan nas z vseh strani zasipavajo z izdelki in storitvami, ki nas bodo rešili nezadovoljstva, žalosti, tesnobe, slabe samopodobe ... Večina industrije »velnesa« se osredotoča na ženske, ki so v smislu duševnega zdravja bolj ogrožena skupina od moških. Seveda ni nič narobe, če posegamo po teh izdelkih, vendar to pogosto ni dovolj, da bi se zares počutili bolje. Skrb zase tako postane le še ena alineja na seznamu opravil ali nakupov, ki jo moramo odkljukati, da se bomo počutile ljubljene, zdrave, vredne ali spoštovane. To ni to.
Skrb zase je odločitev, ki jo sprejmemo vsak dan. Ne obljublja hitrih nagrad, vendar najpogosteje vodi do dolgoročnejših sprememb. Zahteva vajo, predanost in iskren vpogled v to, kaj zares potrebujemo ne samo, kaj si želimo.
|
PRAVA SKRB ZASE |
NAVIDEZNA SKRB ZASE |
|
Hranjenje telesa s hrano, ki zagotavlja energijo za fizične in mentalne napore |
Stalno preizkušanje različnih diet |
|
Prijaznost do sebe |
Kritiziranje in poniževanje sebe z namenom samomotiviranja |
|
Postavljanje mej |
Brezmejna ustrežljivost |
|
Preživljanje časa z ljudmi, ki bogatijo vaše življenje |
Druženje zaradi strahu, da bi kaj zamudili |
|
Občasen nakup česa, kar si želite, zato ker verjamete, da si to zaslužite |
Kupovanje česar koli, kar obljublja boljši odnos do sebe |
|
Telesna aktivnost, ker imate radi svoje telo |
Telesna aktivnost kot kazen za telo |
|
Vzvod je pozitiven odnos do sebe |
Vzvod je želja druge prepričati, da se cenimo |
Povzeto po: Whitney Hawkins Goodman
STIK Z OBČUTKI IN POTREBAMI
Včasih posegamo po preprostih rešitvah zato, ker se nismo pripravljeni spoprijeti s tistim, kar res potrebujemo. Namesto da ob, na primer, občutku osamljenosti odpremo hladilnik in se zamotimo s hrano/alkoholom/pospravljanjem ..., raje vzpostavimo stik in se dotaknimo čustva, ne le simptoma.
PRIJAZEN NOTRANJI GLAS
Bodite pozorni na to, kako po tihem (ali celo na glas) komentirate sami sebe. So to besede, ki bi jih namenili nekomu, ki ga imate radi? Če vaša prijateljica naredi napako, se boste odzvali enako, kot če jo naredite sami?
STATI SEBI OB STRANI V TEŽKIH ČASIH
Ostajajte v stiku s seboj tudi, ko se srečate z neprijetnimi čustvi. Zatiranje občutkov z alkoholom, drogami, pretirano telesno aktivnostjo ali kako drugače je pot v težave. Žal čustev ne moremo selektivno izklapljati. Če ugasnemo negativna, ohromimo tudi pozitivna. Ob tem vsem tem pa se oddaljujemo od sebe.
NOTRANJI VIRI MOČI
Kadar se znajdete v težkih okoliščinah ali ste postavljeni pred zahtevne izzive, se vprašajte, kaj vam je v preteklosti pomagalo, kadar ste se počutili prestrašene, nemočne ali izgubljene. Morda ideja ne bo prišla tako hitro, kot si želite – vzemite si trenutek in zadihajte. Spomnite se, da ste preživeli še vse dni do danes in da nekaj zagotovo delate prav.
Čeprav skrb zase ni seznam opravil, ponujamo nekaj idej, ki vam lahko pridejo prav. Kot rečeno, ne gre za seznam obveznosti, bolj za preživetveni načrt. Univerzalni recept ne obstaja – vsak zase moramo ugotoviti, ob čem se nam umiri srce in osvobodi duša.
- Odpuščajte – sebi in drugim.
- Izklopite telefon, ko greste v posteljo.
- Vzemite si čas za kavo s prijateljico.
- Vsak dan preživite nekaj časa na svežem zraku.
- Povejte nekomu, koliko vam pomeni.
- Meditirajte.
- Izklopite družbene medije za en dan, teden, leto ...
- Smejte se na glas.
- Gibajte se.
- Vprašajte se, kaj od tega, kar vas danes vznemirja, bo čez eno leto še pomembno.
Prvi korak k dobri skrbi zase je, da verjamete, da ste je vredni. Vsak dan.
