Naš modri biser postaja modri kontejner
Če bo šlo tako naprej, bo Jadransko morje še v času naših življenj postalo postalo neuporabno smetišče.
Modro morje, na katerem tako radi preživljamo predvsem poletne počitnice, pod svojo gladino postaja velikansko odlagališče odpadkov. In če ob tem pomislite, da so za to krivi drugi, pomislite še enkrat. Podatki namreč kažejo, da se količina smeti nabolj poviša prav v času turistične sezone, se pravi v času, ko smo tam tudi mi.
Jadransko morje je sorazmerno plitvo in s treh strani zaprto morje z relativno gostop poseljenostjo na obali postaja velikanski modri kontejner za odpadke, opozarjajo strokovnjaki, ki so objavili študijo v časopisu, ki poroča o onesnaževanju morskega sveta, Marine Pollution Bulletin.
Količina in zastopanost plastike med odpadki v Jadranskem morju je med najvišje v evropskih morjih. Na vsakem hektarju dna Jadranskega morja leži poprečno 2,63 kosa plastike. Morda se to ne sliši veliko, vendar lahko, če se bo onesnaževanje s plastiko nadaljevalo v tem tempu, Jadransko morje že v 50-ih letih postane neuporabno smetišče in morje brez življenja, opozarjajo strokovnjaki.
Onesnaženje s plastiko namreč vpliva na živa bitja, ki v morju prebivajo. Kar 7 od 10-ih rib iz Jadrana ima v sebi koščke plastike, je pokazala raziskava. Gre za delce mikroplastike, ki nastanejo pri počasnem razpadanju plastičnih odpadkov, ki zaidejo v morje. Preko rib pa seveda ta plastika pride nazaj v telo tistih, ki smo jih v morje odvrgli - ljudi.
Sicer ocenjujejo, da v morja na Zemlji vsako leto zaide 8 milijonov ton plastike - za primerjavo, to je teža osmih milijonov Renaultov Clio, s tem, da je tam nakopičenih že strašanskih 150 milijonov ton plastičnega odpada. Samo tista plastika, ki jo vidimo, kako lebdi na površju svetovnih morij in oceanov, tehta do 250.000 ton.
Smeti v Jadranskem morju
