Na obisku pri Tini Batistuta, ki jo je ljubezen odpeljala na Nizozemsko

S Tino smo se pogovarjali o naši podobnosti z Nizozemci, o slovenski spontanosti, kratkem porodniškem dopustu, o jezikih, v katerih raste hčerka, in zakaj se na Nizozemskem počuti kot doma.

»Rada se smejem. Sem daleč od deloholika, a kljub temu pogosto preveč delam. Sem sladkosneda in rada gledam odsev sonca ali lune na vodi,« poetično doda k svojemu opisu sproščena in nezahtevna Tina, kot se sama opiše. Če kaj hočeš od življenja, se moraš potruditi in biti proaktiven, je najboljši nasvet očeta, ki ji še danes pride prav. A tudi, da si je treba vzeti čas za lepe trenutke, klepet, iti na svež zrak. »Imamo dober odnos, ne le s starši, tudi s sestrama. Čeprav niso bili veseli selitve tako daleč, me podpirajo in pogosto tudi pristopijo na pomoč. Starše je seveda skrbelo, ko sem »zamenjala« službo za nedoločen čas za nekaj negotovega. A mama je podjetnica in oče je bil dolga leta »freelancer«, zanimivo pa je tudi, da je nekaj časa delal v promociji turizma. Kot bi bila moja poslovna pot zapisana …,« razmišlja 33-letna Tina.

Preberite tudi: Festival vrtnic v jamah. Kliknite TUKAJ!

Na pol v Sloveniji

Svojega moža Michaela je spoznala na Madžarskem, ob Blatnem jezeru. »Tam sva si obljubila, da ne bo to zraslo v nič resnega. Očitno se dogovora nisva držala,« hudomušno pripomni. Za življenje na Nizozemskem sta se odločila, ker je tam več priložnosti zanjo kot v Sloveniji zanj. V Sloveniji njegov poklic sploh ne obstaja. »Poleg tega sem jaz bolj fleksibilna in navajena selitev, tudi življenja v tujini. Sicer pa se počutim, kot da bi še vedno na pol živela v Sloveniji, saj grem domov vsake tri mesece in večinoma ostanem dva tedna. Takrat seveda združim prijetno s koristnim. Leto in pol staro hčerkico vzamem s seboj, da ima stik z mojimi domačimi in s slovenščino.«

Naš glavni adut za Nizozemce

Tina Batistuta živi na Nizozemskem štiri leta in ima svojo turistično agencijo, ki promovira Slovenijo in vozi turiste na ture v Slovenijo. »Najprej se je moje podjetje specializiralo za marketing slovenskega turizma, s tem namenom je nastala tudi spletna stran mijnslovenie.com in postala najbolj obiskani portal o Sloveniji v nizozemščini. Podjetje sem lani preoblikovala v turistično agencijo, ker so nas obiskovalci portala največ spraševali za nasvet glede nastanitev.«

Tina ugotavlja, da imajo v Sloveniji gore in terme že leta največji obisk Nizozemcev. Gore zaradi narave in aktivnih počitnic. Radi pa imajo tudi kopanje in dobro urejene parke za zabavo. Ljubljana je zadnja leta pridobila na priljubljenosti, odkrivajo pa tudi vinske regije, še posebej Brda, Vipavsko dolino in Štajersko.

Tina z družino živi v Haagu, kjer je tudi Mednarodno kazensko sodišče in administrativno središče s sedežem vlade, rezidenca kraljice in večina veleposlaništev.

Revija Ženska

Letos so jim rezervacije lepo stekle, na njih se obračajo predvsem družine, ki gredo na samostojno potovanje po Sloveniji. Večina se nastani na treh različnih slovenskih destinacijah, v vsaki od nekaj dni do enega tedna. Od tam pa potem delajo izlete v okolici. In prav to je čar Slovenije – tako majhna in tako raznolika, v enih počitnicah lahko doživiš gore, vinorodna gričevja, morje, kraške jame, terme, prestolnico … In seveda narava. »Na Nizozemskem pristne narave skoraj ni več. Kontrast med Slovenijo in Nizozemsko je v tem pogledu res velik. Ko pa obiščejo Slovenijo, jih navdušijo tudi sproščenost in prijaznost ljudi ter kulinarika.«

Jota in tolminska frika po nizozemsko

Nizozemska nima ravno bogate kulinarike, pojasnjuje Tina, ima pa nekaj zanimivih ribjih jedi, kot so surovi haring, ocvrti kibbeling ali dimljene ribe. »Ali pa kakšne ocvrte zadeve, kot so mesne kroglice bitterballen. Drugače pa je tradicionalna kuhinja predvsem, kar oni imenujejo stampot, to je pire krompir zmešan z raznimi zelenjavami ali tudi z mesom. Torej, hitro se naveličaš. Zato so Nizozemci zelo hitro posvojili hrano svojih priseljencev – na primer Indonezijcev ali pa Maročanov. Tudi pri nas jemo zelo mednarodno. A enkrat na teden je skoraj gotovo kaj slovenskega oziroma vsaj takšnega, kar smo jedli tudi doma. Michael ima recimo zelo rad joto ali pa še raje tolminsko friko.« Na začetku, ko se je preselila, je zelo pogrešala domačo hrano. »Zdaj sem se glede tega prilagodila. Nikakor pa se ne morem navaditi na njihove agende. Tako oni rečejo svojemu koledarju, ki za nekaj tednov vnaprej planira tudi vse družabne priložnosti. Manjka mi slovenska spontanost. Na primer, da najboljšo prijateljico pokličeš in se dogovoriš za obisk čez nekaj ur, ne čez nekaj tednov.«

Tina ugotavlja, da je slovensko-nizozemska družina dobra kombinacija.

Revija Ženska

Vztrajala bom

Njena najbolj nenavadno izkušnja na Nizozemskem se je zgodila za novo leto pri prijateljih v predelu mesta, ki je znan po pretiravanju s petardami in ognjemeti. Zdelo se ji je kot vojno območje, nekaj stvari je dejansko gorelo – suha trava, čoln … »Nekaj ur po polnoči je prišla posebna enota policije z vodnimi tanki in po zvočnikih oznanjala, da če se ljudje ne spravijo z ulic, bodo streljali z vodo.«
Pri Nizozemcih ji je najbolj všeč iskrenost in transparentnost, tudi znati reči ne. »Nizozemci ti takoj povejo, kaj si mislijo – pa naj bo to dobro ali slabo. Vse je takoj jasno. Pa naj se gre za uradne zadeve, poslovne ali osebne. To sem opazila že zelo hitro, a je dolgo časa trajalo, da sem se naučila, pa še ne obvladam popolnoma. Za to je potreben trening,« se nasmeje Tina.

Je pa Nizozemska tudi že od nekdaj zelo podjetna, pojasnjuje. Imajo dolgo zgodovino trgovanja, v tem so bili vedno dobri. Od srednjeveških trgovanj v Aziji do megalomanskih sistemov današnjega časa, kot je na primer pristanišče v Rotterdamu. »Ni mi ravno navdih, je pa zagotovo okolje zelo ugodno za podjetništvo.« Pristanišče Rotterdam je s podaljškom Europoort zdaj po obsegu pretovorjenega blaga vodilno pristanišče na svetu.

Če ne poskusiš, ne boš vedel

Nizozemsko bi Tina z nekaj besedami opisala kot urejeno in sproščeno. Ravna in ena najbolj naseljenih držav v Evropi. Poleg tega je ena najbolj zemljepisno nizko ležečih na svetu in je znana po svojih mostovih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in stopnji družbene strpnosti. Moto države Nizozemske je: »Ik zal handhaven«. »Vztrajal bom«. Nizozemci so dejansko vztrajni, komentira Tina. »Če mi kaj veliko pomeni, sem tudi jaz zelo vztrajna. Če ne bi bila vztrajna, mojega podjetja ne bi bilo. Sicer pa je mogoče še bolj znan nizozemski pregovor, ki se ga res držijo in pravi: 'bodi normalen, življenje je že tako dovolj noro'.« Tinin moto bi mogoče bil, če ne poskusiš, ne boš vedel – lahko se navezuje na kar koli, meni Tina. »Pa tudi, če za to potrebuješ malo drznosti. Lahko se seveda zgodi, da se ne izide dobro. Potem si rečem, da je bila pa dobra šola in sem se nekaj naučila.«

Tina ima leto in pol staro hčerko Lulu, ki raste v treh jezikih. Tina govori z njo samo slovensko, očka Michael nizozemsko, sliši pa tudi veliko angleščine.

Revija Ženska

Prispevek k prepoznavnosti

Tina z družino živi v Haagu, kjer je tudi Mednarodno kazensko sodišče in administrativno središče s sedežem vlade, rezidenca kraljice in večina veleposlaništev. Kar se življenja na Nizozemskem tiče, se Tina počuti kot doma. »A to je prišlo kar hitro, saj Nizozemci niso tako zelo drugačni od nas. Kar pa se tiče dela, sem pa prehodila res dolgo pot. Začeti sem morala čisto z nule, saj nisem imela tukaj nobene mreže poznanstev, jezika nisem poznala, podjetništva sem se morala naučiti na napakah in nekatere so me tudi drago stale. Najbolj sem ponosna, da je spletna stran mijnslovenie.com tako prepoznavna. Pa tudi na to, da je Slovenija z lanskim letom postala tako priljubljena pri Nizozemcih in tudi pri Belgijcih, k čemur sem zagotovo tudi jaz prispevala.«

Skrajšani čas dela

Zdi se ji, da na Nizozemskem zaposleni nimajo toliko preobilice dela kot v Sloveniji. Meni, da ima v Sloveniji ena oseba preveč zadolžitev, ekipe so vedno premajhne. »Tukaj pa ima vsak svoj fokus, svojo specializacijo, ki jo lahko tudi dobro opravi. Mislim, da je pogoj za to skrajšani čas dela, predpogoj pa tudi to, da si lahko privoščiš, da manj delaš. Zelo veliko ljudi dela 4 dni na teden, nekateri celo le 3 dni (to so pogosto mlade mamice, saj so vrtci dragi). Na takšen način lahko za vsako področje dela zaposliš eno osebo. Sicer pa se tudi Nizozemci veliko poljubljajo – trije prijateljski poljubi na lice so klasika.«

Slovenci dobro poznajo Nizozemce kot goste, meni Tina, le zmotno mislijo, da Nizozemci samo kampirajo. »Poleg tega tudi številni Slovenci obiščejo Nizozemsko. Čeprav mislim, da je preveč takšnih, ki na žalost obiščejo le Amsterdam, ta pa je že skoraj tako turistično oblegan kot Benetke – torej ne doživiš prave nizozemske kulture.« Je pa ena smešna navada, ki Tino še vedno, po vseh teh letih, zmede. »To je čestitanje na rojstnem dnevu. Na rojstnodnevnih zabavah Nizozemci sedijo na stolih v krogu. In ko prideš v hišo, moraš čestitati vsakemu prisotnemu. Ne le tistemu, ki ima rojstni dan. Še vedno se počutim bedasto vsakič, ko to naredim,« se nasmeji nenavadnemu običaju.

Dobra kombinacija

Tina ima leto in pol staro hčerko, ki raste v treh jezikih. »In to brez težav, je zelo klepetava in hitro je začela s prvimi besedami. Jaz govorim z njo samo slovensko, Michael nizozemsko, sliši pa tudi veliko angleščine. Z Michaelom se namreč še vedno veliko pogovarjava po angleško, saj angleščina nekako ostane, čeprav znam nizozemsko. Na začetku je bilo več besed ali oponašanja živali slovenskih. Po nizozemsko namreč račka reče kvak kvak, a Lulu jo oponaša lepo po slovensko. A zdaj začenja nizozemščina prevladovati.« Sicer pa je slovensko-nizozemska družina kar dobra kombinacija, ugotavlja Tina. Zanimivo je to, da je skoraj večina parov takšnih, da je ona Slovenka in on Nizozemec, ne nasprotno. Pa ni važno, ali živijo v Sloveniji ali na Nizozemskem.

Liberalna politika Nizozemske je znana po vsem svetu. Ali se to pozna tudi pri vzgoji otrok? Manj šalov, rokavic, kap in puloverjev, je jasna Tina. »Malo se hecam, a je res. Kar se tiče večjih otrok, še ne vem. Pri najmlajših pa je opazno, da imajo otroci že zelo zgodaj svoj prostor. Otrok spi v svoji sobi že pri nekaj mesecih. Veliko dajo na dnevni razpored in natančno načrtujejo dnevno rutino, pri kateri niso ravno fleksibilni. A mislim, da se na splošno nizozemska vzgoja ne razlikuje tako drastično od naše.«

Štiri ure po porodu iz porodnišnice

Kar se tiče porodniškega dopusta, imamo v Sloveniji veliko boljše urejeno, razlaga Tina. Porodniški dopust traja le štiri mesece, otrok gre v vrtec pri treh mesecih, očetovski dopust traja le dva dni. »Tudi za delodajalce kratka porodniška ni dobra, saj ne boš nekoga zaposlil le za tri mesece. Kar se tiče skrbi za mlado mamico, so določene zadeve pozitivne, druge spet ne. Na primer štiri ure po porodu je čas za odhod iz porodnišnice, če je seveda vse v redu. Lahko pa se odločiš za plačljivo opcijo, da ostaneš v 'porodnem hotelu', kar smo si mi tudi privoščili in je bilo res na visoki ravni. Ko prideš domov, prihaja vsak dan k mamici in otroku še kakšen teden kot neka medicinska sestra, ki pa tudi posesa, počisti kopalnico in ti pripravi sendvič. Se nisem pritoževala!« se hvaležno nasmeji Tina.

Na dopust zunaj sezone

Za konec pa še Tinin nasvet za najbolj učinkovito preživljanje dopusta. »To je zelo odvisno od posameznika, bi pa rekla, da je splošno pravilo, da je krasno potovati ali iti na dopust zunaj visoke sezone, če le lahko, recimo maja, junija ali septembra. Dobiš več za svojo ceno, turistični delavci se ti lažje posvetijo, ni gneče in ni vročine. Najpogosteje pa ljudje pozabijo, da ni treba, da si nastanjen čisto zraven največjih atrakcij. Za ovinkom boš pogosto našel prijetnejšo in ugodnejšo nastanitev, lahko tudi zanimivo doživetje.«