Moški v menopavzi, mit ali resnica?
Seveda je resnica, samo o moškem v menopavzi ne govorimo na glas. No, mogoče kakšnemu od naših bralcev, po nogometni tekmi s kolegi iz službe, medtem ko vsak izmed njih žuli svoje pivo, iz ust nenadzorovano izleti: »Fantje, a je kdo med vami že bil v andropavzi?«
Prav začutim, kako gosta postane tišina za mizo, tako težka, da bi jo komajda rezal. Še dobro, da je to le fiktiven scenarij, o možatosti drugega moškega se ne spodobi dvomiti. Sploh ne javno. Moški, ki bi kaj takega vprašal, bi po mojem hitro ostal brez svojega položaja levega nogometnega napadalca, za katerega se je krčevito boril zadnjih 17 let in pol, kljub bolečinam v križu, neprestanemu prerekanju z ženo, zakaj mora vsak petek s fanti na fuzbal, in zlasti kljub trem mladcem, ki na klopi nestrpno čakajo njegovo zadnjo brco žoge v telovadnici OŠ Franceta Bevka.
Ne, ko moški pade v andropavzo, o tem trmasto molči, o tem ne razglablja s svojo okolico. Raje razmišlja o nakupu športnega avtomobila, hudega motorja ali pa si omisli pol mlajšo ljubico. Nekaj mesecev mladosti in možatosti si je tako spet zagotovil, potem pa v petek zjutraj v ogledalu ponovno zagleda moškega srednjih let - pred katerim vztrajno beži, kako se mu spušča trebušček, brada mu sivi in lasje se mu nezadržno redčijo. Morda njegova okolica za hip pomisli, da se je možakarju utrgalo, ampak naj vas potolažim. Ne, ni se mu snelo, fant je enostavno vstopil v moško meno, v temen začaran gozd, in njegovi hormoni so ponoreli. Če lahko ženske ponorimo v času menopavze, zakaj se ne bi nekaj podobnega dogajalo tudi z našimi močnejšimi polovicami?
Simptome ženske menopavze poznamo, kaj pa moški?
Ne spomnim se, da bi na televiziji v zadnjih letih zasledila kakšno okroglo mizo, ob kateri bi sedelo nekaj možakarjev v karirastih suknjičih, cukali bi se za siveče brade in ob kozarcu vode modrovali o moški meni. Četudi o tem ne govorimo, obstoja andropavze oziroma moškega klimakterija ne moremo zanikati. Prva znamenja klimakterija se lahko pri moškem oglasijo že okrog 30. leta, čeprav se tipični simptomi v skoraj 70 odstotkih primerov prvič pojavijo med 50. in 55. letom. Andropavza se začne pojavljati počasi, ne tako hitro in opazno kot menopavza pri ženskah. Zato upada testosterona mnogo moških sploh ne opazi, čeprav jim lahko začne libido upadati že po 30. letu starosti. Prvi znak, da je nekaj narobe, se navadno pojavi v postelji, ko začne moškemu spolno poželenje pojemati. Seksa je vedno manj, moškemu misli tudi vedno redkeje uhajajo k realizaciji pohote. Pojavijo se prve težave z erekcijo, jutranja je recimo čedalje redkejša. Okoli 75 do 80 odstotkov moških se v andropavzi bori s tovrstnimi težavami, moškemu spolno življenje postaja vedno večji napor in vedno manjši užitek.
Tudi moški jokajo, mar ne?
Poleg padca spolne sle mnogi moški občutijo depresivna stanja, nekateri se soočajo z nihanji v razpoloženju, so hitro vzkipljivi, zmanjšuje se jim mišična masa, maščobne zaloge okoli trebuha pa se jim začnejo nabirati. Krvni tlak je čedalje višji, mnoge muči nespečnost, drugi se pritožujejo nad motnjami dihanja in bitja srca, zmanjkuje jim energije, prostata se veča in širi, posledično imajo zato mnogi moški težave s sečili, na stranišče hodijo vedno pogosteje, kratkoročni spomin in koncentracija začneta šepati.
Tretjina moških pade v klimakterij.
Moški pogosto prezrejo ta opozorilna znamenja, še raje jih pripišejo svojemu načinu življenja - prehudemu stresu, pomanjkanju spanja ter letom. Zavestno se slepijo in na neki otročji način zanikajo vpliv let na svoje (nekoč) krepko telo, bleščeči um in močni falus. Prvi znaki andropavze so pri moških običajno vidni med 40. in 45. letom, bolj izraziti pa so po 50. letu. Po eni od zadnjih raziskav, ki so jo opravljali zdravniki iz Medicinske šole v Bostonu, naj bi imelo več kot 60 odstotkov moških po 65. letu starosti nižje vrednosti testosterona, kot jih imajo moški, stari od 30 do 35 let.
Testosteron je moški spolni hormon in nastaja iz holesterola v modih moškega. Pomemben je za spolni razvoj moškega, za njegovo reprodukcijo, potentnost in libido. Pomemben je tudi za razvoj testisov, prostate, penisa … nepogrešljiv je pri nastajanju sperme, pri erekciji in ejakulaciji, vpliva tudi na razvoj mišične mase in čvrstih kosti. Ko proizvodnja tega hormona upada, usiha tudi prej odlično funkcioniranje zgoraj naštetih telesnih aktivnosti.
Kriza srednjih let še ni menopavza.
Izraz kriza izvira iz grške besede »krisis« in pomeni odločitev. S tem so stari Grki mislili na spremembo, na neki življenjski preobrat. Kriza srednjih let izvira s čustvenega področja, moški padejo vanjo, ko se prvič resno zavejo, da niso nesmrtni, da njihovi otroci odraščajo, da starši umrejo, da vsakdanjik postaja rutina itd. V nasprotju s krizo srednjih let je andropavza hormonsko stanje, ki ima sicer lahko tudi čustvene posledice, vendar te niso njen povzročitelj. Kriza srednjih let se največkrat razmahne tam nekje med 35. in 45. letom, andropavza pa večinoma nastopi med 50. in 55. letom starosti.
Pri moških, ki se znajdejo v krizi srednjih let, se spolno poželenje pogosto poveča. Spolni odnos je zanje še vedno zelo pomemben, v andropavzi tako moški libido kot tudi zmožnost erekcije upadeta. »Andros« v grškem jeziku pomeni moški, pavza je pa pavza, počitek, odmor, stop akciji. Torej beseda andropavza dobesedno pomeni »moški, ki pavzira«.
Moški, ki je na pavzi.
Da ne bo videti, da smo si moško meno izmislile ženske, naj povem, da so se o andropavzi kot o resni težavi pogovarjali že pred 200 leti. Ob koncu 18. stoletja je londonski zdravnik dr. Hooper v svojem Zdravstvenem leksikonu prvič poročal o andropavzi, ki jo je tedaj imenoval decline (pešanje). Moški klimakterij je opisal kot »bolezen, ki pa se dejansko izboljša, kadar v življenje moškega vstopi nova ženska«. Šele v 20. stoletju so se znanstveniki resneje lotili raziskovanja vzrokov klimakterija pri moških. Leta 1935 so zdravniki prvič izločili testosteron in ga začeli sintetično pridobivati, v 40. letih prejšnjega stoletja pa so zdravniki takole opisali simptome moške mene: »To so težave, ki so izredno podobne težavam, ki jih imajo ženske.«
Leta 1944 so v ugledni ameriški zdravstveni reviji objavili izsledke pomembne raziskave o dejanskem obstoju andropavze, ki je takrat vzbudila velik odmev v strokovnih krogih. Moške, ki so kazali značilne simptome andropavze, so razdelili v dve skupini. Enim so vbrizgali testosteron, drugim pa placebo. Težave moških iz prve skupine so se zmanjšale, pri drugi poskusni skupini pa raziskovalci niso opazili izboljšanja.
Če ste v kritičnih letih, opravite zdravstveni pregled.
Pa kljub vsemu, dragi naši moški, možje, bratje, očetje, sodelavci in prijatelji. Če ste se našli kje v zgoraj napisanih vrsticah, brez panike. Andropavza v resnici še ne pomeni konec možatosti, ne pomeni niti tega, da moški v meni ni več pravi moški. Pomeni le to, da se v določenem življenjskem obdobju v našem telesu pojavljajo spremembe, pa če si to priznamo ali ne. In mnogo bolje kot zariti glavo v pesek in se delati, da ne čutiš pešanja telesa in duha, je to, da se zavedamo simptomov prihajajočega klimakterija ter jih poskušamo omiliti in reševati. Ampak o rešitvah te nadloge pa kdaj drugič.
