3_eva boto Svet24.si

Eva Boto je svoje sanje uresničila že pri rosnih...

profimedia-0106600992 (1) Dobra karma

Vaš rojstni datum ima močan vpliv celo na vaše ...

Hengsberg, kmetija, avstrijski gasilci Svet24.si

FOTO: Upokojenec želel na vrtu pokopati mačko, a...

kris Svet24.si

VIDEO: »Lahko se igram brez opornice in brez nje ...

internal-clock-795726_1280 Dobra karma

Usodna datuma 12. in 26. 12.: osvoboditev ženskih...

lado branko Njena.si

Bizovičar v pižami po središču Ljubljane

tanja-balabanić, jan-klobasa Njena.si

Tanja Balabanić zaslužila na račun nestrpnežev

Modna oblikovalka Jelena Proković

Brigita Potočki, 23.09.2019 09:00:00

Fascinirata me svila in usnje

Delite na:
Modna oblikovalka Jelena Proković
Kreacija JSP osebni arhiv

Modna oblikovalka Jelena Proković je sledila srcu in pred dvajsetimi leti s svojim takratnim partnerjem prišla iz Beograda v Ljubljano. Kot pravi, je bila to ena najboljših stvari, ki so se ji lahko zgodile. Začela je delati v gledališču kot kostumografka, spoznala je Saša Radovića, ki jo je tisto leto povabil na revijo Modne Jane in ji tako odprl vrata v svet mode. Leta 2003 je že imela svoj butik na Gornjem trgu v Ljubljani, nekaj let pozneje poskusila s prodajo v Nami in se zatem za nekaj let ustalila v trgovini Zoofa, ki združuje nekatere slovenske modne oblikovalce. A po več letih uspešnega dela si je ponovno zaželela spremembe. Ta je prišla z vrnitvijo njene dobre prijateljice, prav tako oblikovalke, Petre Grmek, iz Londona v Ljubljano. Skupaj sta odprli trgovino Sans Concept na Tavčarjevi ulici. 

IMAG4144.jpg
Jelena Proković pred trgovino Sans Concept
osebni arhiv

Jelena, kako to, da ste se odločili zapustiti Zoofo, ki je bila dolgo let vaša baza?

Jelena: Prijateljica Petra me je poklicala ter mi omenila, da ima ogromno novih idej, za katere bi želela, da jih skupaj uresničiva oziroma da sodelujeva, ko se vrne iz Londona. Bila sem vesela, ker mi je Petra zelo blizu, tudi po temperamentu, tako da sem se strinjala. Po premisleku sva se zedinili, da skupaj odpreva trgovino. To je bila najina želja precej let nazaj, ko smo skupaj z Natašo Peršuh in Zoranom Garevskim ustanovili kreativno skupino V.O.O.D.O.O. in želeli odpreti skupni ustvarjalni laboratorij oziroma prodajno galerijo oblačil. Takrat se nam to ni posrečilo, tako da sva se s Petro veliko let pozneje končno spet spomnili na to. Odločila se sem, da zapustim Zoofo in grem novo pot naprej, bolj samostojno. Seveda to pomeni tudi več dela in odgovornosti, več načrtovanja vnaprej, povečal se je obseg kolekcij, kar mi omogoča več prostora, ki ga zasedam v trgovini. Zdaj je ponudba oblačil iz tekoče kolekcije enaka kot v najini trgovini Identity v Beogradu.  
 

IMAG4164 (1).jpg
Jelena Proković in Petra Grmek
osebni arhiv

V Beogradu je torej šefica vaša sestra Svetlana?

Jelena: Tako je. (smeh)  Svetlana vodi najino malo socialno podjetje v Beogradu že 17 let. To obsega najino delavnico za razvoj in produkcijo, imamo tri zaposlene šivilje in eno krojačico ter prodajni butik s še dvema zaposlenima prodajalkama. Da vse to poteka nemoteno, je potrebnega veliko dela, odgovornosti, dobrega načrtovanja, šele potem na plan prideta oblikovanje in ustvarjalnost.

Ko zdaj pomislite na svoje začetke, se je v tem času kaj spremenil naš odnos do mode, znamo ceniti domače oblikovalce?

Jelena: Vsekakor se je spremenil. Predvsem od leta 2003 oziroma 2004, ko so v Slovenijo prišle nizkocenovne trgovine, kot sta Zara ali H & M. Odnos se je spremenil predvsem v smislu, da je moda po eni strani postala vsem dostopna, po drugi strani tudi preveč uniformirana, saj so bili vsi videti enako, ker so hodili v iste trgovine in kupovali iste stvari. Zadnjih nekaj let pa se mi zdi, da se je položaj precej spremenil. Opažam, da so se tudi slovenski oblikovalci opogumili in začeli kontinuirano izdelovati kolekcije. Tudi tedni mode so veliko pripomogli k razvoju in promociji slovenske mode.

Na slovenske modne oblikovalce se je začelo gledati kot na potencial, prepoznala se je vrednost v tem, da je oblačilo nastalo v Sloveniji, torej v EU, ne na Kitajskem, da je narejeno v majhnih serijah ali unikatnih kolekcijah, da kolekcija nosi osebni pečat oblikovalca, da je ves pristop veliko osebnejši, trajnostnejši. Odločajo se za slovenske blagovne znamke in proizvajalce, ker vedo, da je kakovost zagotovljena. Servis je personaliziran, se pravi, da poskrbimo tudi za manjše popravke, možnost izdelave po naročilu in podobno. In ker želijo podpreti osebo, ki s svojim delom in talentom pomaga ustvariti slovensko modo in jo postaviti tudi na evropski oziroma svetovni seznam blagovnih znamk. Pa ne samo to, tudi pri turistih sem opazila razliko. Včasih je bilo tako, da so prišli za dva dni v Ljubljano, kjer so jim bili zanimivi predvsem kulinarični dogodki, odšli so na Bled in na morje, zdaj pa je čedalje več ljudi, ki hočejo kupiti nekaj slovenskega. Torej turisti ne pridejo več sem, da bi šli v nakupovalne centre, temveč iščejo nekaj avtentičnega, tudi med oblačili, in tukaj je naš potencial. 

IMAG4156 (1).jpg
Kolekcija JSP v trgovini Sans Concept
osebni arhiv

So med vašimi strankami tudi naše političarke in zvezdnice?

Jelena: Seveda, ker delam tudi v kulturi, jih je veliko. Igralke, pevke, plesalke, voditeljice, pa tudi arhitektke, oblikovalke, dramaturginje, ženske, ki delajo v marketingu, politiki, gospodarstvu, javni upravi, mlade ženske, mamice, ženske srednjih let, babice, se pravi vseh možnih poklicev in starosti. Veliko imam tudi strank, ki delajo v tujini. Se pravi Slovenke, ki so poslovne ženske in ki živijo v tujini ali bodisi delajo v tujini in se zavedajo, da je treba podpirati domačo modo. Skupna lastnost vseh teh žensk je, da posegajo po kakovostnih materialih in krojih, postavljajo kvaliteto pred kvantiteto, zato prisegajo na oblačila, ki jih lahko popeljejo iz pisarne na plesišče, tako rekoč. Hkrati pa želijo negovati lastni osebnostni slog in se še posebno pozitivno odzivajo na omejene serije izdelkov in unikate, saj so tudi same edinstvene in unikatne. 

Pred leti ste rekli, da je vse, kar Lady Gaga obleče, čista katastrofa. Še vedno tako mislite?

Jelena: Še. To se ni spremenilo. Nanjo gledam kot na slab reklamno-propagandni program, ki je prepotenciran, idealiziran, vsiljiv, s slabo vsebino in sporočilnostjo, ki govori: poglejte, kaj vse lahko dam nase, a še vedno nimam vsebine. Tudi če želi podati močno sporočilo, kot na primer z obleko iz mesa, deluje površno, zlagano, šokantno, samo zaradi želje po čim večji publiciteti. Kljub temu jo imajo mnogi za modno ikono in je oblečena v najbolj izstopajoče kose najbolj uveljavljenih ali najbolj obetavnih oblikovalcev.

IMAG4155 (1).jpg
Kolekcija JSP v trgovini Sans Concept
osebni arhiv

Pred kratkim sem videla, da je odprla razstavo svojih kostumov, in kar je fascinantno, je, da so ti kostumi videti fenomenalno – na lutkah. Se pravi, postavitev je videti veliko boljše, kot takrat, ko je ona to nosila. Obleka in oseba, ki jo nosi, morata biti eno, da nastane vau efekt. Takšna podoba ti potem ostane v spominu dolgo časa. Ona pa je samo konstrukt, ni osebe. Kar bi še razumela, če bi šlo za umetniški projekt, kot na primer to dela Björk, ki je na veliko višjem nivoju. Kar počne, ima družbeni kontekst, sporočilo, je provokacija, ki ni samo to. To, kar dela Lady Gaga, pa je supermarket stil: vse kupim, vse dam nase, a je vse skupaj brez vsebine.

Zanimivo, da ste omenili Björk. Obe sta namreč nosili oblačila našega oblikovalca Petra Movrina.

Jelena: No, saj, to je dokaz, da obleko lahko kupiš, stila pa ne.

IMG_2834.jpg
Kreacija JSP
osebni arhiv

Se strinjam. To velja že od nekdaj. Katero znano osebnost pa bi vi oblekli?

Jelena: Tildo Swinton in Davida Bowieja, če bi bil še živ. 

Zanimiv izbor. Tilda je fantastična ženska in vse, kar da nase, ji pristaja ...

Jelena: Res je. Fenomenalna je tako na platnu kot v zasebnem življenju. Način, kako premore toliko transformacij, je neverjeten. Pri njej mi je všeč androgenost, nepopolnost, drugačnost, ki zna biti tudi zelo zapeljiva. Njen seksapil ni banalen, ampak zelo prefinjen. Je resnično zelo zanimiva ženska. 

Ukvarjate se z gledališko kostumografijo, imate lastno blagovno znamko, trgovino, stilirate ... Kaj od tega vas najbolj navdušuje oziroma ste najbolj vi?

Jelena: Pravzaprav vse to. Povsod sem nekako enako jaz, povsod poskušam biti zvesta sebi in poskušam dati v vsakem projektu vse od sebe. Seveda v okviru tega, kolikor mi okoliščine dopuščajo, saj pri vsakem projektu ni mogoče dati svojega popolnega ustvarjalnega maksimuma. Včasih se moraš prilagoditi tudi drugim. Največ svobode imam, ko s Svetlano ustvarjava kolekcijo za modne revije. V tem prvem, ustvarjalnem procesu, ko oblikujeva, kar sva si zamislili, ko razmišljava, kaj si želiva za naprej, tukaj sem najbolj jaz, ker brezkompromisno zagovarjam svojo estetiko, svojo vizijo in kaj hočem sporočati s tem. 

IMG_3077.jpg
Kreacija JSP
osebni arhiv

Čeprav ste prej omenili, da vas mora Svetlana včasih malce prizemljiti ...

Jelena: Ja, absolutno. (smeh) Ampak v tem ustvarjalnem procesu sva obe na isti valovni dolžini. Takrat ko ustvarjava, je vse dovoljeno. Se pravi na začetku, ko je vse v najinih glavah in na papirjih, je vse dovoljeno. Težava nastane potem, ko se začneva ukvarjati z resnimi stvarmi, kot so produkcija, konstrukcija krojev, izbira materialov, kako narediti, da bo stalo, kot sva si zamislili ... Tu se pokažejo neke druge zakonitosti in takrat vstopi v igro Svetlana, ki je človek, ki zna vse skupaj bolje izpeljati, je bolj natančna in tudi bolj potrpežljiva kot jaz, ki hočem, da vse takoj funkcionira. (smeh) 

IMG_2967.jpg
Kreacija JSP
osebni arhiv

Ustvarjati sta začeli v devetdesetih, ko se je v Beogradu dogajal nekakšen boj med turbofolkom in napredno urbano generacijo. Koliko, če sploh, se je to odražalo v vajini estetiki?

Jelena: Menim, da se najbrž je. Saj ko sem prišla v Slovenijo iz tega uporniškega okolja – ko smo si veliko upali, bili drzni, protestirali proti sistemu, verjeli, da lahko spremenimo stvari, potem so nam bombe padale na glavo, in se je pravzaprav zelo malo spremenilo –, sem bila presenečena, kako je Slovenija delovala mirno, varno, prijazno in nekako zaspano. Prva modna revija, ki sva jo imeli v K4, je bila prelomnica. Veliko se je pisalo o njej. Nekateri so bili navdušeni nad drznimi Beograjčankami, drugi so bili mnenja, da gre za turbofolk, ker niso prepoznali razlike med novo ustvarjalnostjo, uporom in že znanimi podobami ter predsodki nekega srbskega turbo trenda. Sicer so opazili, da gre za nekaj čisto drugačnega, in tako se nas je prijel izraz drzne in drugačne, ki je obveljal še veliko let. Kar lahko rečem, je, da je bil to takrat zanimiv eksperiment, vendar pa je bila to obenem popotnica za naprej in najina vstopnica v svet mode v Sloveniji, saj sva hitro postali zelo prepoznavni.

IMG_2425.jpg
Kreacija JSP
osebni arhiv

Kakšna je bila vajina prva kolekcija?

Jelena: Takrat sem spoznala frizerja Mareta Filipiča, ki je na manekenkah ustvaril pričeske v stilu punk irokeze, črn make-up pa je spominjal na lik Laure Dern iz filma Blade runner. Imeli sva veliko prosojnih tkanin, tako da je bilo kar precej izzivalno, a kljub temu je kolekcija vsebovala ogromno punkovskih elementov. Ob neki priložnosti je neka tujka za najino kolekcijo na družbenih omrežjih napisala definicijo »not too feminine, not too punk«, kar se mi zdi dobra definicija te najine vizije. (smeh) 

Zdi se, da še dandanes ohranjata ta punk v svojih kreacijah, nekakšno uporniško in rokersko energijo?

Jelena: Zagotovo. Zdi se mi, da je to kar nekako zakoreninjeno v naju. Odraščali sva v devetdesetih, tako da sva poslušali grunge, punk, rock. Nekoliko pozneje je prišla elektronska glasba. Poslušali sva Nirvano, Sonic Youth, Davida Bowieja, The Smiths, Iggyja Popa, Velvet Underground, Depeche Mode … To so bile podobe, ki so bile za naju navdihujoče. 

IMG_2593.jpg
Kreacija JSP
osebni arhiv

Kdaj ste ugotovili, da je svet mode vaš poligon za ustvarjanje?

Jelena: S tem sem odraščala. Najina babica je bila šivilja, in ker takrat v Jugoslaviji nisi mogel dobiti unikatnih stvari, sem že od malega sama ustvarjala. Ko sem bila majhna, sem neprestano nekaj risala. Najprej princeske, ki so nosile lepa razkošna oblačila, potem pa sem vse skupaj zelo hitro preusmerila na risanje stripovskih junakov in njihovih kostumov, ker so me prav ti na teh podobah pritegnili. Ker sem počitnice preživljala s sestro pri babici, ki je imela veliko naročil za šivanje in veliko strank, ki so se lepo oblačile, me je to navdušilo in sem tudi sama začela šivati oblačila za svoje lutke. Babica nama je pomagala pri risanju in izdelovanju krojev za najino prvo modno revijo v Beogradu. Lahko rečem, da je bil to neločljivi del mojega odraščanja, kar je pripeljalo do tega, da sem se odločila za študij mode in kostumografije. Pravzaprav lahko rečem, da je bilo to zame in za sestro nekako organsko, saj sva obe že od mladih nog neprestano nekaj risali. Najprej je sestra imela blokec za risanje, potem sem jo jaz posnemala in na koncu sva že tekmovali, katera ima kaj boljšega in boljšo idejo. (smeh)

Je sestra vaša vzornica ali konkurenca?

Jelena: Svetlana je šest let starejša od mene in vedno je bila moja vzornica. Vedno sem se trudila, da bi jo dohajala, a v resnici še sebe ne morem. (smeh)

IMG_2593.jpg
Kreacija JSP
osebni arhiv

Kateri pa so materiali, iz katerih najraje ustvarjate? 

Jelena: Najraje ustvarjam s svilo in usnjem, saj me fascinira način, kako se svila giblje, guba in pada. Pri ustvarjanju vedno dajem poudarek gibanju materiala, ko ga nosimo. Usnje pa je njeno pravo nasprotje. Oklep, ki te stisne in naredi formo ali je tvoja druga koža. Pravzaprav kreacijo nekako idealizira. Tako da sta mi ta dva materiala absolutno najbolj pri srcu. 

Za vajine kreacije je značilno tudi, da vsebujejo ogromno detajlov, ki morda niso tako opazni, a so zelo pomembni ... 

Jelena: Tako je, v najinih kreacijah je veliko podrobnosti. Ni pomemben samo kroj, temveč tudi način, kako zapenjaš obleko, kje si dodal kakšen skrivni žep ali odprtino. Vedno me navdihujejo kakšne manjše podrobnosti, pa tudi oblikovanje dodatkov, kot so torbice, nakit, uhani, pasovi ... Za vsako kolekcijo izbereva tudi dodatek, ki spada zraven. 

Kaj pa sami nosite: svoja oblačila ali oblačila drugih oblikovalcev?

Jelena: Najraje nosim svoja oblačila, ker se v njih dobro počutim, obenem pa jih še testiram. Ko narediva novo kolekcijo, oblačila jaz nosim in preizkusim. Tako vidim, ali so kakšne pomanjkljivosti ali pa najdem nove načine nošenja. Od tujih pa so mi zelo blizu Margiela, Haider Ackermann, Dries Van Noten. Sploh najljubši pa mi je Rick Owens, ki se mi zdi resnično pravi umetnik, saj je vedno kakšno stopničko višje od drugih. Njegove modne revije so pravi balzam za dušo, saj si vedno upa iti preko roba, kar mi je zelo všeč. Všeč mi je, da je samosvoj, da ima svojo estetiko in da se ne obremenjuje s tem, kar se dogaja okoli njega in ne sledi trendom. Preprosto gre svojo pot. 

IMG_2631.jpg
Kreacija JSP
osebni arhiv

Se vam zdi pomembno, da svoje otroke naučimo, kako ravnati z oblačili in kako skrbeti zanje?

Jelena: Zagotovo. Sama zaupam mlajši generaciji, ki ima sicer drugačno miselnost. Predvsem nove generacije potrošnikov aktivno iščejo okoljevarstvene in etične rešitve za zadovoljitev svojih vsakodnevnih potreb, od popravila ali okraševanja starih in obrabljenih oblačil, izdelave lastnih oblačil, nakupa oblačil iz druge roke do tega, da investirajo in s tem zavestno podpirajo blagovne znamke, ki promovirajo pozitivne atribute krožne ekonomije in pravičnega trgovanja. Prepričana sem, da moda ne sme biti plačana z zatiranjem in suženjstvom nekoga na drugem koncu sveta samo zato, ker nismo pripravljeni plačati pravične cene.

Objavljeno v reviji Bodi zdrava št. 8, 12. 8. 2019