»Mačke so zelo učljive in dovzetne za trike.«
Imate težave s svojo mačko? Morda vam lahko pomaga »mačja šepetalka« Pšenica Kovačič, ki ima mačjo svetovalnico Minami Kat. Živali ima rada že od nekdaj, da se je posvetila prav mačkom, pa so »krive« njene muce - kar šest jih ima, poleg tega pa še tri pse. Sicer diplomirana slikarka in oblikovalka, pa tudi športna trenerka, si je znanje pridobivala kot prostovoljka v zavetiščih za živali, z branjem strokovnih knjig in obiskovanjem mednarodnih izobraževanj, trenutno pa končuje dvoletno usposabljanje za pridobitev certifikata iz mačjega vedenja (Advanced Certificate in Feline Behaviour) pri krovnih organizacijah International Society of Feline Medicine in International Cat Care.
Zakaj ste se posvetili ravno mačkam?
Ker imam šest mačk, sem se morala sama znajti, kako poskrbeti, da bodo srečne in zadovoljne, njihove potrebe zadovoljene in da bo neka harmonija v sobivanju. Nikjer nisem dobila informacij, zato sem se začela o tem izobraževati sama in me je tako zanimalo, da sem se odločila, da se v to podam profesionalno. Po spletu okoliščin torej, učinek domin. (smeh)
Ste umetnica, trenerka, mačja šepetalka - zelo raznolika področja. Kako to?
Kot slikarka in risarka imam rada motiv živali, od nekdaj me je zanimalo, kako mimika, drža, položaj in gibanje telesa izražajo notranje stanje duha. Morda mi je slikarsko znanje dalo malo prednosti v tem, kako zaznavati čustva in jih prevesti v govorico telesa in vedenja. S športom se intenzivno ukvarjam, že odkar pomnim, devetnajst let sem trenirala borilne veščine (karate, kikboks, boks, tekvondo). Po toliko letih sem začela razmišljati, ali naj grem na višji nivo, a to so kontaktni športi, vsi udarci se začno seštevati, glavo in telo pa imaš samo eno. Ker pa tega znanja nisem hotela spustiti iz rok, sem postala trenerka. Tudi živali me že od nekdaj zelo zanimajo, sprašujem se, kako jim dati čim kvalitetnejše življenje, ne glede na to, kašne življenjske ali fizične omejitve imajo.
Ste z živalmi odraščali?
V družini smo vedno imeli pse, ko sva s sestro živeli skupaj, sva imeli tri kužke, ko se je odselila, so ostali pri meni. In takrat me je, kot zakleto, našel prvi maček, ki je sprožil »plaz«. Trenutno imam šest mačkov, tri pse in v začasni oskrbi vrano z zlomljenim krilom. Naj takoj poudarim, da je to prostoživeča žival, ki ni primerna za notranje življenje - tega ne počnite, tu gre za posebno situacijo.
Mačke veljajo za samostojne, samosvoje živali, ki ne potrebujejo veliko in jasno pokažejo, kaj jim je prav in kaj ne. Zakaj sploh potrebujemo »mačjo šepetalko«?
Mačke so načeloma dovolj samostojne in znajo preživeti brez ljudi, a težava je, da se mi grebemo zanje, jih zapiramo noter in prižemamo tesno k sebi. Mi si od mačke želimo, pričakujmo nekaj drugega, kar mačka v resnici je. To, da smo jih zaprli in jim diktiramo način življenja, ki ni vedno v skladu z njihovim naravnim vedenjem, lahko privede to trenj. Skrbniki se morajo malo podučiti, kako optimizirati njihovo socialno-fizično okolje. Mačke so zelo zahtevne živali, ljudje pa mislijo, da ničesar ne potrebujejo, ker niso zelo izrazne in dobro skrivajo svoja čustva. Skrbniki odreagirajo šele, ko njih začne nekaj motiti, ko nekaj moti samo mačko, tega ne zaznajo. Velikokrat problem opazijo šele, ko je nekaj že dolgo narobe.
Vi rehabilitirate mačko ali njenega skrbnika?
Delati je treba tako z mačko kot s skrbnikom, gre za sodelovanje nas treh. Morda zanemarjamo dejstvo, kako pomembni so skrbniki za mačke, kako naš odnos, razpoloženje vpliva na njih. Če smo nemirni, žalostni, mačke to zaznajo, to se lahko prenese na njih. Pri mački moram najprej spoznati njeno zgodovino, zdravstveno in vedenjsko stanje, nedavne spremembe v njenem okolju … Podobno tudi pri skrbniku, poznati moram vsa njegova pričakovanja in zmožnosti (finančne, prostorske, časovne …), preden sploh lahko začnem delati z obema. Včasih se zgodi, da so mačke pametnejše - njih hitreje in lažje nekaj naučim kot skrbnika. (smeh) Naj pa poudarim: skrbniki lahko razumejo, zakaj se nekatere stvari dogajajo, mačka pa tega ne more. To je za ljudi hkrati prednost in ovira, ker na dan pride trma. Rada rečem, da je vedenjska terapija podobna hujšanju: ne moreš shujšati hitro in učinkovito, spremeniti moraš od prehrane in telovadbe do načina razmišljanja in življenja. Mačja terapija je dolgotrajen proces, tudi skrbnik se mora zavedati svojih napak in jih začeti spreminjati. Rekla bi, da sicer večina skrbnikov dela napake iz nevednosti, ne iz trme ali zlobe. Velikokrat se zelo navdušeno lotijo reševanja problema, potem pa po dveh, treh tednih obupajo - a takrat se šele začnejo spremembe. Jaz sem tu zato, da skrbnike usmerjam, spodbujam in ne obsojam.
Kako k sodelovanju, prilagajanju, spreminjanju pripravite mačka? Za pse vemo, da so učljivi, za mačke pa velja, da počnejo samo to, kar same želijo.
To je mit. Res psi že genetsko bolje sodelujejo s človekom, mačke pa šele začenjajo. Pse smo vedno vzrejali za neki namen (npr. čuvanje, lov), pri mačkah pa smo izkoristili njihovo naravno vedenje. Če želimo mačka kaj naučiti, moramo vedeti, kaj sta njegova motivacija (gibajoča se igrača) in nagrada (igra, priboljšek, dotik itd.). Včasih mačke raje trenirajo na igračo, dotike in hrano, sicer pa veljajo zanje isti učni sistemi kot za vse živali in ljudi. Mačke so zelo učljive, rade osvajajo nova znanja, rade sodelujejo s skrbnikom - v tem niso tako drugačne od psov. So zelo dovzetne za trikce, ki izhajajo iz njihovega vedenja, mentalno in fizično jih je treba stimulirati, ker so notranje mačke preprosto preveč ležerne - premalo gibanja in raziskovanja, lova sploh nimajo … Odvzeli smo jim ogromno stvari, s triki jim obogatimo življenje, vse drugo je samo optimizacija socialno-fizičnega okolja.
Zagovarjate, da notranje mačke tudi spuščamo ven?
Nobeno okolje ni varno, niti dom ne. Niso vse mačke za notranji dom, tako kot nekatere niso za ven. Sem za notranje-zunanji dom, kjer so mačke pod nadzorom v dokaj varnem okolju. Ko je mačka tvoja, moraš zanjo poskrbeti tako, kot se spodobi - vključno z varnostjo, te pa ji, če je preveč prepuščena sama sebi, ne moreš zagotoviti. A mislim, da mačke morajo imeti tudi (varen) zunanji svet.
Ob opravljanju osnovnih bioloških potreb (hranjenje, pitje, iztrebljanje) so mačke zelo ranljive, zato jim moramo hrano, vodo, stranišče in počivališče postaviti na čim bolj mirne prostore - stran od drugih mačk, stran od drugih dobrin (stranišče, voda, hrana, počivališča naj bodo ločeni, ne na kupu), stran od vrat in oken itd. Da imajo mir, razgled in več smeri za vstop in pobeg. In naj bo teh postaj čim več.
Katere osnovne stvari potrebujejo notranje mačke?
Hranilne in vodne postaje, več toalet, praskalnike, razgledne stolpe, skrivalnice, sprehajalne piste, igračke, ležišča in prostor, kjer so na naravni svetlobi in svežem zraku. To je osnova, potem pa pride nadstandard, s katerim ji življenje še malo popestrimo.
Katero stvar lastniki mačk pogosto delajo narobe?
Da hrano, vodo in mačje stranišče postavijo na isti kup - to mora biti ločeno vsaj za en meter. In čim več naj jih bo - ena hranilnica, ena voda in eno stranišče ni dovolj. Napaka je tudi, da imajo mačke hrano vedno na voljo. Mačke so lovci, lovijo deset- ali večkrat na dan, zato potrebujejo vsaj šest manjših obrokov na dan, ne pa eno veliko skledo. Zato prihaja do izbirčnosti in neješčnosti. Priporočljivo je, da ima mačka interaktivno hranjenje (miselne posodice, igrače za hranjenje ipd.), da vsaj malo izživi lovsko vedenje. Posodo s hrano ji postavljajte vedno na drugo mesto, dajte ji košček mesa v usta, pa naj ga sama nekam odnese - kot plen. To so mali triki, s katerimi lahko mački polepšamo življenje. Z igro in interaktivnim hranjenjem lahko odpravimo do 30 odstotkov vedenjskih težav. Mačke potrebujejo dnevne izzive, spremembe, možnost izbire in nadzor.
Kastracija/sterilizacija mačke je z vedenjskega vidika dobra - bolje, da nimajo spolne potrebe, kot da ta ostane nepotešena. Pa seveda zaradi preštevilnosti mačk je to bolj humano.
S kakšnim obnašanjem nam mačka nekaj sporoča, na kaj bi morali biti pozorni?
Ko je maček sproščen, pozoren nate ali se ti približuje, ti s tem daje dovoljenje, da se ukvarjaš z njim, če pa zmrzne, je napet, se zapre vase ali povečuje razdaljo, ti sporoča, da s tabo ne želi imeti opravka.
S kakšnimi problemi se lastniki mačk največkrat obračajo na vas?
Zaradi markiranja, uriniranja, iztrebljanja zunaj stranišča, to je velikokrat povezano z negativnim čustvenim stanjem ali higieno stranišča (je premajhen, neprave oblike, ima odišavljen pesek, ni dvakrat dnevno očiščen, ni pravilno postavljen itd.). Druga pogosta zagata je združevanje mačk - so selektivno družabne, a večina njihovih aktivnosti, kot sta lov in hranjenje, je samostojnih, mi pa jim vsem dajemo hrano na kup.
Pravite, da so si mačke zelo različne, imajo svoje karakterje in zato potrebujejo tudi različne pristope?
Tako je, ni enega sistema za vse mačke. Vsaka mačka ima svojo zgodovino, temperament, motivacijo, način življenja in osnovno čustveno stanje in iz tega izhajamo. Šele ko to poznamo, lahko rešujemo situacijo.
Na televizijah je cel kup oddaj o mačkah in »mačjih šepetalcih«. Jih pozdravljate ali odsvetujete?
Jackson Galaxy je zelo dober, ljudski, poučen in zna stvari poenostaviti, a kogar zanima skrivnostni svet mačk, bi priporočila druge strokovnjake. Drugih oddaj pa ne spremljam toliko, da bi lahko sodila, nekatere ozaveščajo, druge so samo za zabavo, ampak pohvalno je, da dajejo fokus na mačke. Upam, da bodo v fokus prišli tudi drugi domači ljubljenčki in predvsem da bo ta etični pristop prišel tudi do rejnih živali, ki nimajo niti osnovnih pogojev za dobrobit.
