Leto 2020 bo štelo 366 dni, opazovali bomo lahko Venero, Jupiter in Saturn
Nebo bo letos postreglo z nekaj zanimivimi astronomskimi pojavi. Sicer se v Sloveniji ne bomo veselili Sončevega mrka, opazovali pa bomo lahko številne planete, med njimi Venero, Jupiter in Saturn. Leto bo posebno tudi zaradi svoje dolžine, saj bo prestopno in bo štelo 366 dni.
Spomladi bo poglede pritegnila Venera, ki se bo na večernem nebu kazala kot sijoča bela zvezda. Po Soncu in Luni je sosednji planet eden najsvetlejših in ga je ob res čistem ozračju videti celo podnevi. Najbolje bo Venera vidna aprila, konec maja pa se bo umaknila z večernega neba in se junija pojavila v jutranjih urah. Tako bo ostalo do konca leta, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Mars bo ob začetku leta viden v jutranjih urah, od junija dalje pa v drugi polovici noči. Jeseni bo viden najbolje, pri čemer bo 14. oktobra viden vso noč. V prvem tednu oktobra bo rdeči planet z 62 milijoni kilometrov oddaljenosti dosegel točko, kjer bo najbližje Zemlji. Nekaj časa bo videti celo svetlejši od ogromnega Jupitra.
Jutranje nebo bosta spomladi popestrila Jupiter in Saturn. Od julija bosta planeta vidna vso noč. Orjaška planeta bosta v ozvezdju Strelec pričarala pravo tekmo, saj bo čez leto hitrejši Jupiter navidezno dohiteval Saturn in ga 21. decembra tudi prehitel. Planeta si bosta tako blizu, da bo videti, kot da gre za eno veliko svetlo nebesno telo. Pojav se imenuje konjunkcija planetov, ko se navidezno srečata dva planeta. Z Jupitrom in Saturnom se to zgodi vsakih 20 let.
Nasprotno od planetov, ki bodo pričarali pravo igro na nočnem nebu, bo v Sloveniji manj dogajanja glede mrkov. Našega neba ne bo popestril niti en popolni ali delni Lunin mrk. V letu 2020 bomo zabeležili le štiri polsenčne Lunine mrke, ko Luna zaide le v Zemljino polsenco. Od štirih bo v Sloveniji dobro viden le tisti 10. januarja prihodnje leto, preostali trije, 5. junija, 5. julija in 30. novembra, zelo slabo oz. le delno. So pa delni mrki dokaj neopazni in običajno ne pritegnejo pogledov.
Leto 2020 bo postreglo z dvema Sončevima mrkoma, 21. junija in 14. decembra, a nobeden od njiju ne bo viden v Evropi.
Ponovno se bomo lahko veselili vsakoletnih meteorskih rojev. Prvi bo že v noči s 3. na 4. januar, ko bo aktiven meteorski roj kvadrantidi, piše na portalu Time and date. Najbolj živahno bo letos med Perzeidi med 9. in 13. avgustom. To je tudi najbolj opazovan meteorski roj, ko nebo v eni uri preleti okoli sto utrinkov. Novembra prihodnje leto bo jutranje nebo popestril meteorski roj Leonidi, decembra pa bo sledil meteorski roj Geminidi. Vsako leto nebo popestri sicer najmanj devet meteorskih rojev.
Astronomska napoved ni povezana le s pojavi na nebu, ampak tudi s koledarjem. Tako bo na primer velika noč 12. aprila, saj se ta praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni luni. Leto 2020 bo posebno tudi, ker je to po gregorijanskem koledarju prestopno leto, kar pomeni, da bo leta 2020 na koledarju tudi 29. februar.
Prihodnje leto pa še ne bomo dočakali odprave premikanja ure, čeprav obstaja na ravni Evropske unije zelo močna pobuda. Tako bomo v nedeljo, 29. marca vstopili v poletni čas, ki bo trajal do nedelje, 25. oktobra.
