Kopalke za prave ženske
Prva misel je dopust. Druga (morda je vmes še kakšen oooh!) je morje. In potem tretja seveda kopalke. Četrta pa kajpada, neizbežno, »sranje« ali kaj bolj temperamentnega. Ja, spet je tisti čas v letu, ko kupujemo kopalke. SranjesranjeSRANJE.
Ali imam probleme s postavo? Recimo takole, če bi bila manekenka, bi mi rekli »model z oblinami«. Ali morda »model za večje številke«. Ali v prevodu, sem nekako taka kot večina žensk – kakšen kilogram preveč ali pa kakšen centimeter višine premalo, kakor vzamete.
Kupovanje kopalk je bilo zame od nekdaj muka, le malo razstavljenih stvari mi je bilo všeč, pa še tiste na meni nikakor niso dajale vtisa, ki sem si ga bila zamislila. In potem je tu še letni čas, ko kopalke kupujemo in pomerjamo – že v trgovino prideš poten in lepljiv, in potem moraš v tesni, vroči kabini nase vleči kopalke, ki jih je pred tabo verjetno pomerilo že kar nekaj potnih in lepljivih žensk. In nato previdno poškiliš proti ogledalu …
Tudi iz sosednjih kabin prihajajo podobni kriki groze. Dobrodošle v klubu.
Tržna niša. In zato kopalke, kadar so stare zares, čisto zares že odslužile, kupujem na spletu ali po katalogih. Kupovanje na spletu je zares učinkovit trik, ki ga uporablja vse več žensk: naročiš, kar ti je všeč, doma v miru pomeriš in tisto, kar ti ne ustreza, pošlješ nazaj. Carsko. Zagotavljam vam, da prihrani veliko živcev in je tudi precej manj potno opravilo kot pomerjanje v trgovinah.
Letos pa, kaj vem, kateri vrag me je prijel, sem se odločila, da grem po trgovinah pogledat, ali so se že kaj bolj prilagodile dejanskim oblinam svojih strank. Tule je kratek povzetek: niso se. V trgovinah še vedno niso opazili, da večina žensk ni narejena ravno kot svinčnik, da imamo ene rit in boke, druge obilno oprsje, tretje pa oboje. In da bikiniji, ki so pretežno par trikotnikov in prgišče trakcev, niso najboljši način, da se vse to razkošje zajame v tkanino. Ponekod enodelnih kopalk sploh nimajo. Kar je povsem enako sporočilo, kot če bi ob razstavljene kopalke postavili napis: »Če imate konfekcijsko številko, višjo od 38, se obrnite na peti in odidite. Tu ni nič za vas.« In zakaj, mi lahko kdo pove, ZAKAJ se nikomur ne posveti, da je žensk z idealno postavo manj kot onih neidealnih, zakaj torej prodajajo kopalke predvsem za prve? Da ima veliko tistih, ki imajo nekaj kilogramov preveč, več let kot najstnice, a tudi bistveno več denarja? Da so, skratka, ženske z večjimi konfekcijskimi številkami veliko, donosno, pretežno še neizkoriščeno tržišče?
Ah, dajte jim čas, nekoč bodo že prišli do tega.
Ne, hvala. V eni trgovini so imeli razkošje bikinijev z živalskimi vzorci – tisti z leopardjim vzorcem v roza barvi me je strahovito impresioniral –, v drugi so stavili na kričeče neonske barve. Naj grem na plažo kot pobegel semafor? Za božjo voljo, ali res nimajo nič v barvi »ali lahko prosim povsem prezrete, da sem tukaj«, ali morda kaj v kroju »skušam se delati, da mi je tole prav«? Jim je pa treba priznati, da so ponekod končno začeli dvodelne kopalke prodajati ločeno po delih, da lahko torej kupiš modrček ene številke in hlačke druge, kot ti pač narekujeta lastna oprsje in ritka. Tako seveda plačate več, ampak sta vam vsaj oba dela prav …
V tretji prodajalni so imeli enodelne kopalke – pogojno bi jim lahko rekli enodelne, ker jih je na bokih držalo skupaj nekaj šivov, sicer pa so bile večinoma sestavljene iz negativnega prostora, iz globokega izreza na hrbtu, pa iz enega, tudi globokega, v neposredni bližini oprsja in potem še enega, okroglega, natanko tam, kjer bi moralo biti nekaj čvrstega, kar bi krotilo trebuh. Samo da tistega ni bilo tam. Iz same raziskovalne radovednosti sem jih snela z obešalnika in odkorakala v kabino.
S hrbtom proti ogledalu sem snela svoje potne cunje. V netipičnem naletu srečnega predvidevanja sem doma v torbo stlačila brisačo, hvala bogu. V katero od mnogih lukenj gredo noge? Navlekla sem nase tisti turkizni skupek lukenj in izrezov. Na eni strani je lezlo ven in na drugi ni hotelo noter. Preveč mene, premalo kopalk.
Nazadnje sem le zmagala v neenakem boju. Se počasi, počasi, obrnila proti ogledalu. Odprla eno oko. In še drugo. V rekordnem času vse izreze strgala s sebe. Prišla iz kabine zaripla in pobita. Ja, vse je še po starem.
Napaka je pravzaprav moja, ali kot je rekla neka prav tako rahlo nadstandardna ženska, ki si tudi težko najde kopalke, »ponotranjile smo prepričanje, da naše telo ni pravo za oblačila, namesto tega, da oblačila niso prava za naše telo«.
To oblačilo definitivno ni bilo pravo za moje telo. Ampak kje naj najdem kakšno, ki je?
Naj nekdo tisti glasek lopne po glavi. Solzna saga se je končala z nakupom Liscinih enodelnih kopalk. Konfekcijska številka je vsekakor, definitivno večja od 38, a so mi všeč, so povsem brez živalskih potiskov in s komaj kakšnim trakcem, predvsem pa so zelo skrbno ukrojene z oporami tam, kjer jih potrebujem, in brez izrezov tam, kjer jih ne. Da bi jih pomerila, nisem imela več moči. Vložila sem svoje zaupanje v konfekcijsko številko in doma ugotovila, da so mi prav. Zdaj si moram samo še poiskati počitnice, ki bodo pristajale h kopalkam.
»Kar potrebujemo, niso tanjše noge, bolj raven trebuh, bolj beli zobje in bolj gladka koža, ampak sprememba perspektive in večja samozavest.«
Tovarne, kjer se zavedajo, da so idealne postave izjema in ne pravilo, torej očitno obstajajo. Lisca je za razkazovanje svojega perila in kopalk že lani najela žensko, ki se ji evfemistično pravi »model z oblinami«, nekateri so jo pa razglasili za »slovensko Asheley Graham«. Ashley Graham, kot ste verjetno uganili, je tuj »model za večje številke«. Naši Ashley je ime Nataša Mernik, je blogerka in glasna zagovornica pozitivnega odnosa do lastnega telesa. »Za to smo se odločili zato, da si bodo potrošnice lažje predstavljale, kako so videti izdelki na polnejši postavi. Kopalke so konec koncev za vse tipe postav, in če model vidimo na različnih postavah, različnih ženskah, tudi takšnih, ki so bliže nam, je tudi odločitev lažja,« so na naše vprašanje zakaj odgovorili pri Lisci.
Ampak kar je pri Nataši nadstandardno, je predvsem njena samozavest. Ni se rodila z njo, s trdim bojem si jo je morala pridobiti, zdaj, komaj v zgodnjih dvajsetih, pa jo vsekakor ima. Takle je menda recept, je povedala v nekem intervjuju: »Najpomembneje je, da se sprejmeš. Če ne moreš drugače, se poglej v ogledalo, in namesto da si govoriš, kako si debela, moraš shujšati, si raje reci: Danes sem se zelo lepo namazala ali Moja rit pa je zelo dobro videti v teh hlačah. Govoriš si le pozitivne stvari, ker si tako krepiš samozavest, če pa si govoriš negativne, se boš potem samo še slabše počutil. Na sebi moraš vzljubiti malenkosti, da si potem zadovoljen s celoto.«
In si nisem mogla kaj, da ne bi občutila kanca zavisti – ko bi jaz v njenih letih imela tako pospravljeno glavo, bi bilo življenje (in kupovanje kopalk) veliko lažje. Čeprav so še vedno dnevi, ko se oglaša en tak zoprn glasek, kot je Nataša nekoč priznala na Instagramu, kjer ima že več kot 15.000 sledilcev: »Upam, da se bom nekega dne pomirila s tem, kako je videti moje telo. S sabo. Mislim, čisto zares. Ker kljub projektu I am all women in kljub pozitivnemu odnosu do svojega telesa, se včasih zamislim, kako bi si s fotošopom popravila stranski del telesa pri prsih, si zbrisala celulit in zmanjšala obseg rok. Ampak samo včasih. Pa ne zato, ker bi sama sebe sovražila ali sovražila svoje telo, ampak da bi ustrezalo nekakšnim lepotnim standardom. Ne glede na to, kako se spremenim in kako pozitiven je moj pogled na življenje, se bo v moji glavi vedno oglašal neki glas. A kar je na koncu dneva resnično pomembno, je to, da ne zmaga ta glas v glavi, ne sovražno sporočilo ali komentar, ampak ti. Kar potrebujemo, niso tanjše noge, bolj raven trebuh, bolj beli zobje in bolj gladka koža, ampak sprememba perspektive in večja samozavest.«
Plan B. Samozavesti se vsekakor da naučiti, vendar je to proces. In traja. Če torej kopalke potrebujete še letos, zdaj, in se ne želite spopadati z ozko usmerjenim okusom trgovcev, pregretimi kabinami in nesramnimi ogledali, obstaja elegantna rešitev, nakupovanje po spletu. Tule je nekaj znamk, ki se osredotočajo na problematične postave.
- Bravissimo se oglašuje s sloganom »navdihujemo prsate ženske, da se počutijo čudovito«, iz česar povsem pravilno sklepate, da tam nakupujejo ženske z nadstandardnim oprsjem.
- Lyra Swimwear je specializirana za kopalke, ki veliko zakrivajo. Podjetje je ustanovila muslimanka, ki v navadnih trgovinah ni našla nič zase, vendar to ne pomeni, da njene kopalke kupujejo le muslimanke, po njih posežejo tudi ženske, ki se hočejo, na primer, zaščititi pred močnim soncem. Tudi slovito kuharico Nigello Lawson so že fotografirali v burkiniju Lyre.
- Youswim se hvalijo, da so »najudobnejše kopalke vseh časov«, njihovi modeli pa so ženske z zelo konkretnimi stegni, boki in trebuščki. Take kot mi, bi lahko rekli. Isto številko si lahko nataknejo dame petih različnih konfekcijskih številk, se pohvalijo. In vse njihove kopalke so narejene v Evropi, iz evropskih materialov.
Na svidenje na plaži?
Kratek vodnik do pravih kopalk
Liscine kreatorke smo vprašali, kako izbrati prave kopalke za postavo, ki popolnosti ne dosega povsem. Takole so svetovale: »Telo številnih žensk ni povsem skladno. S pravo izbiro kopalk pa se lahko ta meja zabriše. Obstajajo barve in vzorci, ki velikokrat pomagajo preoblikovati postavo ali preusmeriti pozornost na atraktivnejši del telesa. Na primer ženskam, ki imajo široke boke, odsvetujemo kopalke, predvsem hlačke, ki imajo vzorec iz prečnih črt, saj bodo njihovi boki optično videti še širši. Ženskam, ki imajo manjše prsi, pa vsekakor priporočamo push up modrček v atraktivnejših barvah in pisanem vzorcu. Torej velja pravilo: kar želimo skriti, je v temnih odtenkih, kar želimo poudariti, je v svetlih odtenkih ali v vzorcu.« Dobre ukrojene kopalke lahko prikrijejo marsikakšno napako, pravijo kreatorke Melita Letnar, Suzana Gorišek in Maja Nedič. In da, so rekle, seveda si lahko kljub kilogramom privoščite dvodelne kopalke: »Bistveno je, da so prave velikosti in zagotavljajo dobro oporo – ter da se v njih odlično počutimo. To v veliki meri vpliva na našo podobo.«
Zoprne izkušnje in koristni nasveti
Znane Slovenke so nam zaupale vsaka svojo najbolj zoprno izkušnjo, ki so jo doživele ob nakupovanju kopalk. Se tudi sami najdete v njihovih zgodbah?
Urška Vučak Markež, igralka: V izložbi me pritegnejo, ko jih dam nase, pa mi slabo pride
»Nič ponižujočega se mi ni pripetilo pri nakupovanju kopalk. Je pa res, da zelo težko najdem prave zase. Bilo je obdobje, ko so bile kopalke v večjih velikostih blazno podložene. Verjetno so izdelovalci na ta način pri ženskah želeli prikriti špeh, ampak v glavnem so dosegli to, da je bilo v njih res izjemno vroče. Zraven so imele te kopalke še res nemogoče vzorce, ki niso bili za nikamor. Takšnih kopalk res ne maram, ampak se mi zdi, da se je ponudba v zadnjih časih nekoliko izboljšala. Še vedno sicer pogrešam prilagojene modele glede na težo žensk. Za različno težo bi morali obstajati različni modeli. Čeprav se kakšne znamke hvalijo s kopalkami za močnejše postave, to še vedno ni to. Njihove kopalke morda izpadejo dobro na ženski, ki ima 80 kilogramov. Ampak kaj to pomaga tisti, ki jih ima 120?! Pri kopalkah je enako kot pri oblačilih. Ko jih vidiš v izložbi, te pritegnejo, ko jih poskusiš sam, pa ti slabo pride. In se potem sprašuješ, kako je to možno. Zato, ko končno najdem prave kopalke zase, jih kupim, če je treba, tudi kar po tri enake. To je pri meni vsesplošni model, ker tako ali tako ne nakupujem preveč rada. Ko najdem nekaj, kar mi je všeč, to nemudoma vzamem.«
Urša Drofenik, modna oblikovalka: Moti me prehuda neonska svetloba.
»Moti me, če je v trgovinah prehuda neonska svetloba, ker se vidi tudi tisto, česar ni. Drugače pa nič posebno zoprnega. Edino problem je, če so mi kopalke hudo všeč in mi modrc nikakor ne stoji lepo. Posledično se moram sprijazniti, da pač moram po druge. To se mi žal vedno zgodi.«
Ana Žontar Kristanc, kuharska mojstrica: Spreminjajoča se košarica.
»Mogoče mi je bilo še najbolj zoprno takrat, ko sem bila še na začetku dojenja s prvorojencem in je bilo poletje in sem prodajalki razlagala, da je moja košarica dopoldne ena, zvečer pa podvojena zaradi mleka.«
Polona Vetrih, igralka: Izraelci obvladajo!
»Nikoli se mi ni zgodilo nič zoprnega ob nakupovanju kopalk. Vam pa lahko povem, da delajo Izraelci zelo dobre kopalke – prave modele, prave materiale in izjemno lepe. Toliko, da veste, če vas pot slučajno kdaj zanese tja. Izraelci niso znani samo po dobri kozmetiki, temveč tudi po čudovitih kopalkah.«
Klara Lorger, pevka: V to trgovino se nisem nikoli več vrnila
»Moja najbolj zoprna izkušnja je bila, ko sem stopila v trgovino in me je prodajalka pogledala s pogledom 'ljubica zlata, zate pa tukaj nič nimamo'« Obrnila sem se in odšla, pa nikoli več stopila v to trgovino.«
Objavljeno v reviji Zarja št. 25, 18. 6. 2019.
Kopalke
Kopalke
Kopalke
Kopalke
