pika nogavička Svet24.si

Kako je nastala slavna Pika Nogavička?

siler1 Svet24.si

Nina nekega jutra ni mogla več vstati iz ...

anton prijatelj Reporter.si

Izginotje župnika Prijatelja: pregnali naj bi ga ...

Marjan Šarec Svet24.si

Šarec o Janu Boklevu in »izgubljenih sinovih ...

beović Necenzurirano

Čas je, da Krek in Beovićeva odstopita #kolumna

iggy-jelen, cepljenje Odkrito.si

Iggy se je odločil, da mu njegove ljubezni ne ...

Lara Goršek Kos Njena.si

Sanjski moški: Laro ogled oddaje šokiral

Konoplja lajša tudi duševne težave

Ksenija Tratnik, Ženska, 06.05.2017 12:59:11

Na ustrezne pravne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene, čaka na stotine bolnikov.

Delite na:
Konoplja lajša tudi duševne težave

Čakamo na končno odobritev ministrstva za zdravje, pravijo strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, ki sodelujejo z mednarodnim podjetjem MGC Pharmaceutical pri raziskavi na področju žlahtnjenja konoplje v medicinske namene. Med drugimi jo bodo uporabljali tudi otroci z epilepsijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, v prvi klinični študiji pri nas, ki tudi čaka na dovoljenje.

Medtem pa na nekaterih klinikah v ameriškem Koloradu, Izraelu in Švici že zdravijo določene duševne bolezni s konopljinim ekstraktom. S konopljo in njenimi učinkovinami, posebno kanabinoida THC, ki širi zavest, človek čas dojema bolj zavestno, pogled na svet zaradi sproščenosti postane bolj distanciran, objektiven in zato manj stresen. To je eden glavnih razlogov, zakaj toliko ljudi uporablja konopljo, ki lahko marsikomu olajša različne težave, povezane s telesnim in duševnim zdravjem.

Veliko duševnih motenj ali bolezni kot so depresija, shizofrenija, bipolarna motnja razpoloženja, panična in anksiozna motnja, različne bolezni odvisnosti (na primer od alkohola, sedativov in hipnotikov, opiatov itd.), PTSD, ADHD in avtoimune bolezni, so manifestacije bolezensko spremenjenih vedenjskih, psiholoških ali bioloških funkcij posameznika. Zdravimo jih s psihiatričnimi zdravili, kot so zdravila za stabiliziranje čustvenega počutja, kontroliranja psihoze, motnje pozornosti in hiperaktivnosti. Največkrat neuspešno, ker so stranski učinki zdravil škodljivi. Za določen stimulant (Adderall) so nevroznanstveniki celo odkrili, da je skoraj identičen kemijski strukturi kot uničujoča trda droga kristalni meth (amfetamin). Samo zaradi njegove čezmerne uporabe umre letno 23.000 Američanov (revija Public Health). »Gre namreč zgolj za benzenske spojine, ki na različne načine omrtvičijo možgane in živčne procese. V nekaterih primerih ima lahko to kratkotrajno sicer navidezno pozitiven učinek na obnašanje in počutje psihiatričnih bolnikov, dolgoročno pa so posledice uničujoče in možganov večinoma ni več mogoče spraviti v zdravo stanje. Pri psihiatričnih 'zdravilih' gre torej dejansko za čisto zastrupljanje,« je jasen Kristofer Bogdan Meško, poznavalec konoplje in avtor knjige Konoplja, zavest in zdravje. »Na drugi strani so stranski učinki kanabisa, zdravje in zadovoljstvo. Konoplja ozavešča, zato pomaga v življenju ločevati zrno od plev. Vedno znova prinaša nova spoznanja. Njena osnovna naloga je, da (ob primerni sorti in odmerku) telesu zagotovi mir, da se bolje zdravi brez vmešavanja zaskrbljenih misli in nemirnih čustev. Danes je namreč jasno, da je večina bolezni psihofizičnega, ne samo fizičnega izvora, zato je pomembno, da je za učinkovito zdravljenje telesa psiha pomirjena. « Vstop v spremenjena stanja zavesti, z uporabo psihoaktivne snovi, kot je nedolžen THC, aktivira notranji, naravni proces zdravljenja tako na psihični kot tudi fizični ravni.

Dvofazni učinek

Konoplja (Cannabis sativa, Cannabis indica) vsebuje na desetine različnih kanabinoidov, ki imajo v telesu različna prijemališča v osrednjem živčnem sistemu, perifernem živčnem sistemu in imunskem sistemu. Najpomembnejša in najbolj proučevana kanabinoida sta THC (tetrahidrokanabinol), ki je centralno delujoč in CBD (kanabidiol), ki deluje v perifernem živčnem sistemu in imunskem sistemu (periferno delujoč). S številnimi študijami je dokazano, da lahko aktivne sestavine konoplje, kot recimo kanabinoid CBD, ki komunicira z receptorji dopamina, igrajo ključno vlogo v reguliranju velikega dela obnašanja in razmišljanja, motivacije in pogojenega obnašanja. Konopljine sestavine imajo dvofazne lastnosti, kar pomeni, da nizke in visoke doze iste snovi lahko povzročijo nasprotne učinke. Majhne količine konoplje pogosto spodbujajo; veliki odmerki umirjajo. Preveč THC, čeprav ni smrten, lahko poveča anksioznost in razpoloženjske motnje. Za zniževanje psihoaktivnega učinka bo delovala sladkana limonada, košček čokolade (lecitin) ali pest pinjol. CBD nima znanih neželenih stranskih učinkov pri nobenem odmerku, vendar je lahko interakcija z zdravili problematična. Prevelika količina CBD je lahko terapevtsko manj učinkovita kot zmerna doza. »Manj je več« pravijo svetovalci, s spoštovanjem do zdravilne moči konoplje.

Povezava med uporabo konoplje in duševno motnjo

Številne študije kažejo povezavo uporabe kanabisa pri duševni bolezni, vključno psihoze (shizofrenija), depresija in anksioznost. Dokazali so, da konoplja ne povzroči psihoze, lahko pa deluje kot sprožilec, kot katera koli druga učinkovina (stres). Če ne bi bila konoplja, bi bilo samo vprašanje časa, dokler ne bi nekaj drugega sprožilo bolezni. Na ta odnos najbolj vpliva količina zdravila ter genetska ranljivost. Najnovejša raziskava je pokazala, da imajo uporabniki konoplje, ki nosijo posebno različico gena AKT1 (ki kodira encim, da vpliva na dopaminsko signalizacijo v striatumu), povečano tveganje za razvoj psihoze. Striatuma je področje možganov, ki postane aktiviran in poplavljen z dopaminom, ko so prisotni določeni dražljaji. Ena od študij je pokazala, da je bilo tveganje za tiste, ki imajo to različico gena, sedemkrat višje pri dnevnih uživalcih konoplje v primerjavi z nerednimi ali neuporabniki.

Namesto antidepresivov in antipsihotikov

Konoplja deluje na endokanabinoidni sistem, ki je homeostatični regulator in prisoten v vseh ljudeh. Raziskave kažejo, da imajo lahko nekateri kanabinoidi najdeni v konoplji (THC in CBD) pomembne lastnosti, kot je stabilizator razpoloženja, ki bi lahko bila koristna pri bolnikih s čustveno motnjo. Študije so pokazale, da ima THC pod določenimi pogoji, lahko antianksiozni (proti tesnobni), uspavalni in antidepresivni učinek, kar prinaša izboljšave na razpoloženje in splošno dobro počutje tako pri zdravih osebah kot tudi pri bolnikih, ki trpijo zaradi bolečin, multiple skleroze ali raka. CBD odpravlja psihoaktivne učinke pri visokih odmerkih THC in ima tudi lahko antianksiozne, uspavalne in antikonvulzivne lastnosti. Analiza tveganja in škode še naprej dokazuje, da je kanabis nova alternativa za predpisane opiate. Pet zdravil na recept bi lahko zamenjali s kanabisom: Vicodin (anestetik), Xanax (antianksiozno zdravilo), Adderall (stimulant), Ambien (za nespečnost) in Zoloft (antidepresiv).

Pri psihično zdravem človeku je uporaba konoplje popolnoma neškodljiva. Edino, kar lahko uporabnika doleti, je prevelik odmerek, ki marsikoga odvrne od konoplje, a ima le trenuten učinek. Bolnik mora začeti z zelo nizkim odmerkom, tako, da zgradi toleranco, takrat pa lahko začne uporabljati bistveni višji odmerek, ki nanj deluje, ne da bi vplival na možgane. Konopljina sorta indica deluje kot analgetik, pomirja in uspava, saj vsebuje najvišjo raven kanabinoidov, več CBD in posledično nevtralizira evforične učinke THC. Ker telo upočasnjuje, je boljša za nočno uporabo. Lajša bolečine in slabosti, deluje protistresno in protitesnobno.

Konoplja ozavešča in umirja psiho

Po nekaterih raziskavah je na antidepresivih polovica Slovenije. Izgorelost se začne kazati najprej na telesni ravni z glavoboli, z bolečinami v križu, zmedenostjo, povišanim krvnim tlakom in podobno. Potem se težave odrazijo na spremembi razpoloženja. Na naslednji stopnji pridemo do stanja, ki je zelo podobno depresiji. Depresija se kaže skozi paleto različnih simptomov kot so izčrpanost, žalostno razpoloženje, pomanjkanje apetita ali prenajedanje, občutek nemoči, nezainteresiranost, slab libido, pomanjkanje energije. Raziskave kažejo, da se znaki začnejo kazati na celični ravni – celice obolelih za depresijo se na primer starajo hitreje kot celice zdravih. Tudi stres in stresne hormone povezujejo z zgodnjimi znaki staranja. Vedno več je dokazov, da ima depresija povsem fizikalen vzrok in je posledica vnetja v možganih. Koncentracija beljakovine, ki velja za vnetni marker, je pri depresivnih ljudeh trikrat višja kot pri zdravih ljudeh. Hujša ko je depresija, močnejše je vnetje. Ta spoznanja so zelo pomembna za razvoj novih tretmajev za zdravljenje depresije. Dokazano je bilo, da konoplja pomaga uravnavati raven dopamina in serotonina v možganih in zato regulira razpoloženje. Ker vpliva na možgane jo uporabljamo proti depresiji in za osredotočanje. Zdravilna konoplja podvrste sativa vsebuje več THC-ja, kar lahko nekaterim povzroči občutek neugodja ali po drugi strani večjo kreativnost. Uporabna je za dnevne dejavnosti, ker energizira in dviguje. Obstajajo tudi dokazi, da THC zmanjšuje sposobnost uma za zaznavanja negativnih čustev, zato se zmanjša negativna pristranskost, ki vpliva na mnoge osebe, ki trpijo za depresijo. Najnovejše študije dokazujejo, da je bolnikom z mentalnimi težavami uživanje konoplje pomagalo lajšati ne le depresijo, ampak tudi slabosti, nespečnost in psihične neprijetnosti.

Bipolarna motnja

Na psihiatričnem inštitutu v Oslu so dokazali, da uporaba konoplje boljša kognitivne sposobnosti pri bipolarnosti, tudi druge raziskave dokazujejo, da lahko konoplja blaži in zdravi duševne motnje, kot je bipolarnost. Tako kot pri 47-letni Brigiti, ki je izkusila konopljo kot najbolj učinkovito sredstvo za nadzor njenih maničnih epizod. »Nekaj vdihov zelišča in že sem umirjena. To zdravilo se zdi neškodljivo v primerjavi z drugimi zdravili, ki sem jih poskusila, vključno s pomirjevali in litijem,« pravi bolnica z bipolarno motnjo. Konoplja ji pomaga na številne načine, ko je hipomanična, jo sprošča, pomaga pri spanju in ko jo prime depresija in bi sicer ležala v postelji ves dan, jo konoplja dvigne in naredi bolj dejavno.

Panični napadi hromijo življenje mnogim in ni veliko učinkovitih zdravil za zmanjševanje ali preprečevanje njihove sprožitve. Vendar pa nova študija iz Brazilije, objavljena v International Journal of Neuropsychopharmacology, kaže, da je lahko konoplja najboljše zdravilo pri napadih. Ko se pravi receptorji aktivirajo s pravimi kanabinoidi, so raziskovalci opazili antianksiozni učinek. Konoplja ima med drugim tudi sposobnost, da občasno povzroča paranojo, še posebej pri neizkušenih uporabnikih, zato so mali odmerki na začetku »zakon«.

Shizofrenija

Raziskovalci so odkrili povezavo med uporabo konoplje in kognitivnimi izboljšavami pri bolnikih s shizofrenijo. Tadej (27) je pri zdravljenju ADHD in shizofrenije najprej upošteval uradno medicino in v nekaj mesecih jemanja tablet pridobil 30 kg telesne teže, opustil je vse dejavnosti, zanemaril osebno higieno, čezmerno spal … Psihiatri so svetovali, naj si poišče dejavnost v ŠENT-u (Slovensko združenje za duševno zdravje), saj po vseh antipsihotikih, antidepresivih in stabilizatorjih ni bil več sposoben ne misliti in ne gibati. Zato je po enoletnem zdravljenju ta zdravila opustil in začel uporabljati konopljo, ki jo je sam gojil. Gojenje konoplje mu je prineslo neko vrsto delovne terapije, kajenje konoplje pa ponovno zainteresiranost za življenje, zaposlil se je v svojem poklicu in redno hodi na delo. Ponovno smuča in je polno dejaven. Tudi psihiatrija priznava, da je uspešno (po)zdravil ADHD.

Gregor Zorn, univ. dipl. biolog, ki že več let intenzivno proučuje uporabo konoplje za zdravljenje in lajšanje bolezenskih stanj, pravi, da pri zdravljenju pridejo v poštev različni kanabinoidi. »V primeru shizofrenije je kanabidiol (CBD) pokazal velik potencial pri različnih študijah, kjer so opazili klinično izboljšanje simptomatike bolezni. Primerjava z zdravljenjem s konvencionalnimi antipsihotiki je pokazala, da CBD pomaga tudi v primerih, ko ta ne učinkujejo, z manj oz. brez neželenih stranskih učinkov. « CBD so vodilni strokovnjaki prepoznali kot esencialno hranilo in tudi obilo raziskav kaže na izjemen potencial te molekule. Pri akutni shizofreniji pomaga kanabidiol, ki je varen in učinkovit, dvigne raven anandamida in klinično izboljšanje. CBD namreč nima psihotropnih učinkov in celo zniža psihoaktivno delovanje THC-ja, če ju konzumiramo sočasno.

Amfetamini ali konoplja za otroke z motnjo pozornosti?

V svetovnem merilu v ZDA proizvedejo 88 odstotkov amfetaminov. Zdravilo, ki je postalo del študentske in tudi dijaške kulture v ZDA, se imenuje adderall. Leta 2010 je v ZDA že 11,4 odstotkov m ladih med 12. in 25. letom nelegalno uporabilo zdravilo z amfetaminom, ki ga zdravniki običajno predpisuje otrokom z motnjami pozornosti, tako imenovanim ADHD (attention deficit hyperactivity disorder oz. sindrom motnje pozornosti in hiperaktivnost). Dolgo jemanje zdravila ima lahko številne stranske učinke, kot so utrujenost, nespečnost, depresija, razdražljivost, povečanje telesne teže in psihoza. Medicina opozarja, da (zlo)raba zdravila na recept, kot je adderall, ki vsebuje amfetamin, lahko povzroči tudi resne zaplete s srcem in krvnim pritiskom. Poleg tega je pri tovrstnih zdravilih mogoč razvoj odvisnosti, zato mora biti zdravilo dozirano pod nadzorom. Ob neprimerni uporabi so možni tudi odtegnitveni simptomi. Zato je konoplja, ki ne povzroča smrti in ne zasvojenosti, zagotovo boljša izbira. Pred meseci so nemški raziskovalci na mednarodnem simpoziju o kanabinoidni terapiji s kliničnimi študijami potrdili, da je uporaba konoplje učinkovita pri lajšanju različnih težav živčevja in lajša simptome pri ADHD.

Avtoimune bolezni

Konoplja predstavlja močno zaščito pred preobremenjenostjo in izčrpanostjo. Dokazano je, da kanabinoidi v pravilnem razmerju dosegajo zelo dobre rezultate pri zdravljenju vseh avtoimunih obolenj, so povedali na zadnjem ameriškem simpoziju o konoplji v Denverju. Avtoimune bolezni (multipla skleroza, diabetes tipa 1, vnetne črevesne bolezni, sistemski lupus, primarna biliarna ciroza, avtoimunski tiroiditis, hepatitis, revmatične bolezni, celiakija …) so ena izmed najpogostejših obolenj, kjer gre za neprimeren odziv lastnega imunskega sistema, ki začne napadati lastna tkiva/organe/ celice. »Za zdravljenje avtoimune bolezni se običajno uporabljajo zdravila za lajšanje simptomov bolezni (nesteroidne protibolečinske tablete) in različna imunomodulirajoča zdravila. Nekateri kanabinoidi, kot na primer kanabidiol (CBD), delujejo imunosupresivno (zmanjšajo napačen imunski odziv) protivnetno in protibolečinsko. Konopljini pripravki, v različnih kombinacijah glavnih učinkovin, lahko zelo učinkovito ublažijo različne oblike avtoimunih bolezni,« pove Gregor Zorn, kanabinoidni svetovalec pri podjetju Herbeks. Številne medicinske raziskave kažejo, da endokanabinoidni sistem in kanabinoidi lahko odpravijo vzroke avtoimunih obolenj. Za vsa omenjena avtoimuna obolenja, luskavico in slabokrvnost imajo kanabinoidi zares neverjeten potencial zdravljenja. Endokanabinoidni receptorji so vgrajeni po celotnem telesu, v imunskih celicah, v organih, tkivih in žlezah. Ti receptorji vplivajo na vsak sistem in na vse celične strukture v telesu. Dr. Dustin Sulak, ameriški zdravnik, je dokazal, da na mestu poškodbe kanabinoidi aktivirajo popravilo in obnovo celic, tkiv in organov. Kanabinoidi tako delujejo močno protivnetno in preprečujejo pretiran imunski odziv, prav tako delujejo protibolečinsko in antioksidativno.

Za boljšo zbranost in čuječnost

Vojni veterani se radi zatečejo h konoplji, ker jim pomaga, da so bolj zbrani in čuječi, takšni pa se lahko bolj posvetijo družini ter se ponovno vključijo v družbo. Ne izboljšuje pa jim le kakovosti življenja, ampak jih dejansko drži pri življenju. Nezdravljen ali nepravilno zdravljen PTSM (post-travmatične stresne motnje) namreč pogosto vodi do samomora. Uživanje konoplje ne ozdravi motnje, ampak je zelo učinkovito sredstvo za obvladovanje simptomov bolezni. Bolečini odvzame ostrino in jo naredi bolj obvladljivo. Poskusi so pokazali, da CBD direktno aktivira različne serotoninske receptorje v možganih. Ta povezava bi lahko imela tudi sposobnost zmanjšanja odvisnosti od drog.