Ste prepričani, da ste kupili slovenske češnje?
Sezona češenj je že v polnem razmahu. Če se boste v teh dneh odpravili na slovensko obalo, boste kar ob cesti srečali prodajalce, ki vam okusne »briške« češnje ponujajo vse od štirih do sedmih evrov na kilogram. Pa so res domače?
Goriške češnje boste našli tudi na slovenskih tržnicah, kjer jih boste lahko kupili, denimo na ljubljanski tržnici, od pet evrov dalje. Bolj ko se pomikamo proti vzhodu države, višje cene dosegajo češnje, pripeljane iz Goriških brd. Na mariborski tržnici pa smo zasledili tudi ponudbo ranih češenj, pridelanih na Štajerskem, ki jih prodajajo po ceni od petih do osmih evrov na kilogram.
So res briške?
Spomnimo na zgodbo izpred nekaj let, ko so inšpektorji uprave za varno hrano intenzivno preverjali številne prodajalce »briških« češenj, ki jih je bilo na trgu več, kot pa jih lahko pridelamo v tem kotičku Slovenije. Letošnja letina sicer ni bila slaba, a vseeno bodite pri nakupu previdni. Največ uvoženih češenj, ki jih izdajajo za briške, pride iz Italije in Španije, najdejo pa se tudi češnje, uvožene iz Grčije, a te praviloma prodajajo v trgovinah, kljub vsemu pa ni izključena možnost, da jih bodo prodajali tudi na tržnici.
Kazni za goljufe
Uprava za varno hrano ima v svojem registru pridelovalcev vse slovenske pridelovalce češenj, jagod in tudi drugega sadja, tako lahko pri vsakem prodajalcu preveri tudi, ali gre za slovensko sadje. Slovenska zakonodaja dovoljuje prodajo kmetijskih pridelkov zgolj članom kmetijskega gospodarstva, v nasprotnem primeru mora imeti prodajalec dovoljenje za opravljanje dejavnosti (s. p., d. o. o., …). Če nadzorniki ugotovijo, da gre za zavajanje potrošnika o poreklu blaga pri neposredni prodaji blaga, znaša kazen po zakonu o kmetijstvu od 1500 do 9000 evrov. Če pa prekršek stori samostojni podjetnik, bo ta z globo oškodovan od 600 do 1800 evrov. Pri tem lahko zraven kazni inšpekcija zaseže tudi blago, s katerim je bil prekršek storjen.
