Kam na izlet? Peš ali s kolesom po strunjanskih poteh
Strunjan bežno poznamo skoraj vsi toda, da vam prirase k srcu ga je potrebno spoznavati po številnih pešpoteh in cestah, ki prepredajo razgibano pokrajino. Šele tako začutite naravo, sproščenost in mir ter spoznate številne možnosti za rekreacijo.
V objemu narave
Obiskovalce že od nekdaj privablja blagodejna obmorska klima, zatišna zalivska lega in privlačna obala. Po koncu sezone urejeno kopališče spet na pol sameva. Vredno ga je obiskati že zaradi razgledov na strmo flišno obalo in cerkev svetega Jurija nad Piranom.
Preberite tudi: Ljubezenska zgodba med človekom in čokolado je stara že 5000 let. Kliknite TUKAJ!
Zalivu dajejo poseben pečat še vedno dejavne soline. Z malo sreče boste naleteli na kak kup soli, vedno pa lahko obiščete razstavo o krajinskem parku, ki je urejena v obnovljeni solinarski hiši. Ogled je brezplačen.
Širše območje solin je zavarovano kot kulturni spomenik in krajinski park. Skupaj z morsko laguno Stjuža soline predstavljajo zanimivo stičišče morskega in kopnega sveta. Tu lahko opazujete rastline, ki so navajene na slano rastišče: osočnik, členkar, ozkolistna mrežica. Privlačnost tega dela so tudi številne ptice. Kar okoli 270 vrst je bilo opaženih!
Številne pešpoti
Slišati je neverjetno, a v okolici Strunjana je označenih kar okoli 90 kilometrov poti, marsikatero pa si lahko zamislite sami. Podate se lahko proti Piranu, Izoli, Portorožu, vasem slovenske Istre ali kar tako malo naokoli skozi senčne gozdičke in grmičevje, ki porašča obalo nad strmimi klifi. Nekatere poti so označene z rumenimi markacijami, druge pa s silhueto belega galeba v rjavem krogu. Tu se konča tudi evropska pešpot E6, ki povezuje slovensko obalo z daljno Finsko.
Nezahteven je vzpon do renesančne cerkvice Marijinega prikazanja. Po strmem klancu se pravzaprav lahko tudi pripeljete, a avto je pametneje pustiti na parkirišču pri kopališču. Vsako leto avgusta na praznik Marijinega vnebovzetja cerkev obiščejo številni romarji. Mimo cerkve vodi pot do roba strmega klifa, nad katerim se dviguje velik betonski križ. Razgled od tod je res čudovit. Kot na dlani je razgibana obala in njeno zaledje z visokimi gorami v ozadju. K sreči je vsaj ta del klifa zavarovan z ograjo, vendar vseeno ne bo odveč nekaj previdnosti. To velja tudi, če se boste podali po bližnjih poteh. Leva se konča pri strunjanskem zdravilišču, desna pa vodi v smeri proti Izoli. Na rtiču Ronek lahko naletite na dve zanimivi sredozemski rastlini: jagodičnico, grm ali manjše drevo z rdeče obarvanimi, kot češnje velikimi užitnimi plodovi, in mirto, katere listi in plodovi oddajajo privlačen vonj.
Ta del obale je eden izmed najbolj slikovitih pri nas. Območje je zgrajeno iz fliša, posebne vrste mehkih usedlin, ki so nastajala v oceanskem plitvem morju. Obala je ponekod visoka do 80 metrov in velja za največji flišni klif na Jadranu. Najlažje je dostopna v slikovitem Mesečevem zalivu (Zaliv svetega Križa), ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Morda tudi zato, ker je tu močna energetska točka, stičišče energijskih meridijanov ali zmajevih črt. Do zaliva se lahko spustite v bližini križa, ob oseki pa je preprost tudi dostop ob obali.
S kolesom po železniški progi
V Strunjanu se odpirajo številne možnosti tudi kolesarjem. Tisti, ki niso navdušeni nad klanci se lahko podajo na lagodnejše kolesarjenje okoli lagune Stjuža in po nekdanji trasi železniške proge. Tod je med leti 1902 in 1935 sopihal vlak, ki je povezoval Trst in Poreč. Danes je večji del nekdanje trase na slovenskem ozemlju urejen kot asfaltirana sprehajalna in kolesarska pot. Po njej je do Portoroža le dva kilometra daleč, do Izole pa trikrat toliko.
In na koncu ne pozabite še na tradicionalno srečanje ljubiteljev kakija, ki je v Strunjanu vsako leto sredi novembra. V velikem razstavnem šotoru so nekaj dni na ogled in naprodaj različne vrste kakijev in privlačne dobrote, ki jih znajo iz sladkih sadežev pripraviti na Obali.
