Govorica telesa in potovanja
Čas dopustov in potovanj ponuja priložnosti, da pridemo v stik tudi s tujimi kulturami. Tako, kot je barantanje pri cenah obvezen del arabske kulture in nekaj nesprejemljivega v srednji Evropi, so pomembne razlike tudi pri obnašanju v različnih kulturah. Pri nekaterih moramo biti bolj pazljivi, pri drugih pa bomo z nerazumevanjem sprožili le nasmeške na svoj račun.
Očesni stik
Na Zahodu, torej pri nas v Sloveniji, širše po Evropi ter severni Ameriki se zelo dobro zavedamo, kako zelo pomemben je očesni stik, ne glede na spol. Dober očesni stik pri nas pomeni, da smo pozorni, spoštljivi in odprti. Že v muslimanskem svetu na Bližnjem vzhodu lahko opazimo, da je dober očesni stik med sogovornikoma ločen po spolu. Pri istem spolu je odraz zaupanja in iskrenosti, medtem ko je vsak očesni stik, ki traja več kot trenutek ali dva med sogovornikoma nasprotnega spola, razumljen kot neolikan. Še več, v Aziji in Afriki, pogosto tudi v Latinski Ameriki je podaljšan očesni stik razumljen kot izzivanje, na Japonskem pa bomo pri sogovorniku opazili nelagodje, pogosto bo razumljeno tudi kot pomanjkanje spoštovanja vsakič, ko se bomo ujeli z očmi dlje kot le bežen trenutek.
Gibanje glave
Medtem ko pri nas prikimavanje razumemo kot pritrjevanje, na Japonskem s tem sporočajo le, da ste bili slišani, ne pa tudi dogovorjeni. Že v Bolgariji in deloma tudi v Grčiji bo prikimavanje v resnici odkimavanje, v Indiji pa ima gibanje glave (zibanje, prikimavanje, odkimavanje ...) skoraj samostojno abecedo. Pogosto je zabavno, dokler se ne zapletemo in česa tudi ne razumemo narobe.
Nos
Kadar se v Sloveniji useknemo v robček, pogosto to storimo tako, da se ali malo umaknemo ali obrnemo v stran vsaj glavo. Na Japonskem to storite intimno, v toaletah, saj boste v javnosti delovali popolnoma neotesano. V zvezi z nosom še zapišimo, da če se Italijan potapka po nosu, to pomeni »Pazi!«, če pa nam to pokaže Anglež, nam sporoča, da je to kar govori, zaupno.
Poljubljanje ob pozdravljanju
Včasih se ob pozdravu, predvsem z ljudmi, s katerimi se že poznamo, tudi poljubimo. V Argentini, Kolumbiji, Čilu in Peruju se poljubimo enkrat, v Sloveniji, Španiji, Italiji, Grčiji, Nemčiji, Madžarski, Romuniji, Hrvaški in Braziliji se ob pozdravu poljubimo dvakrat, v Srbiji, Belgiji, Nizozemski, Rusiji, Črni gori, Egiptu in v Švici pa trikrat. Vedno pa se dobro pozanimajmo in opazujmo, kaj počnejo domačini, še posebej v državah z različnimi kulturami, kot je Bosna, kjer se prilagodimo glede na hrvaški, srbski ali muslimanski vpliv. Kot zanimivost naj omenimo še Francijo: v Parizu se običajno poljubijo dvakrat, v Provansi trikrat, v dolini Loare pa celo štirikrat.
Dotikanje
V splošnem glede dotikanja na začetku sledimo maksimi, da je manj več, na začetku pa se ga sploh raje izogibajmo, dokler sogovornika seveda dobro ne poznamo. Sicer se vam lahko zdi vse skupaj popolnoma sprejemljivo in skladno tudi z vašimi prepričanji, a gre za zelo spolzko področje. Omenimo le enega od skrajnih primerov, tj. v nekaterih judovskih ločinah bo moževa žena edina ženska, ki se je bo dotaknil v vsem svojem življenju. Na Japonskem, v Avstraliji, večini Severne Evrope in na Portugalskem je na primer dotikanje manj pogosto, v nekoliko bolj »latino« kulturah (Italija, Španija, Francija, Grčija in Turčija) pa se dotikanje celo spodbuja. Za vsak primer zapišimo: glave sogovornika se NIKOLI ne dotikajmo.
