Človeštvo je danes pred pomembnimi izzivi …
Ko med knjižne uspešnice pride knjiga o znanosti, to zagotovo pomeni, da gre za zelo posebno knjigo. Predvsem zelo dobro, zanimivo napisano. Kot je bila knjiga Od genov do zvezd, ki je pred kratkim dobila svoje nadaljevanje. Fizik in filozof Sašo Dolenc je vsekakor mojstrsko zapisal zanimive zgodbe iz sveta znanosti, tako da v branju njegovih zgodb uživajo vsi, od mladih bralcev do pravih znanstvenikov.
Izdali ste že celo zbirko knjig, ki dokazujejo, da je znanost lahko zabavna. Je bilo težko najti zgodbice, ki bi bile dovolj zanimive, še za to knjigo?
Dogajanje v znanosti je vseskozi zelo pestro in zanimivo. Če redno slediš novim dosežkom in nisi ozko usmerjen zgolj na eno področje raziskovanja, potem novih zanimivih zgod ni težko najti. Malo večje težave so, če poskušaš priti na sled enako pomembnim in zabavnim dogodivščinam, ki bi se dogajale v naših krajih, a tudi takšnih zgodb najdem čedalje več.
Zakaj je to nadaljevanje knjige Od genov do zvezd, ko pa so tudi v drugih vaših knjigah zbrane zgodbe o znanosti?
Gre za drugo knjigo v zbirki, ki izhaja pri Cankarjevi založbi. Obe knjigi iz serije sta enakega formata, zgodbe pa so v obeh bogato ilustrirane. Prva je bila zelo odmevna, saj zdaj kroži med bralci že v več kot deset tisoč izvodih, kar je za slovenske razmere zelo velika številka.
Je tudi vas navdušila kakšna zabavna zgodba, da ste se posvetili znanosti?
Vsekakor so knjige, ki sem jih prebiral kot otrok, name močno vplivale in me navdušile za znanost. V času moje mladosti sicer še ni bilo spleta in televizijskih programov z odličnimi dokumentarci, smo imeli pa kar dobro založene knjižnice.
Ste si v času študija mislili, da boste bolj pisali, namesto da bi delali fizikalne poskuse?
Zadnje čase opažam, da zgodbe niso pomembne le za seznanjanje širše javnosti z znanstvenimi dosežki, ampak tudi za same znanstvenike, saj si lahko prav skozi zgodbe osmislijo svoje delo. Zgodb iz sveta znanosti z navdušenjem ne prebirajo le otroci in splošna javnost, ampak tudi znanstveniki.
Po izobrazbi ste fizik in filozof. Ni fizika zelo konkretna znanost, filozofija pa vse prej kot to?
To je morda vtis, ki ga dajeta obe vedi, če ju opazujemo od daleč. Ko pridemo bliže, je lahko tudi fizika zelo abstraktna in filozofija zelo konkretna. V zadnjih desetletjih se je ustvaril celo vtis, da je prav znanost tista, ki zna odgovarjati na najbolj abstraktna vprašanja, denimo o tem, kaj se je dogajalo na začetku vesolja, kar je bila prej stvar filozofije.
Je fizika postala kaj bolj priljubljena zaradi Velikih pokovcev? Kateremu od junakov ste vi najbolj podobni?
Serijo o mladih znanstvenikih sem rad spremljal in se ob gledanju močno zabaval, a bi se težko poistovetil zgolj z enim likom. Zapleti v nadaljevanki so pogosto pokazali, da pameten ni le tisti, ki zna hitro reševati abstraktne matematične in logične probleme, ampak je za življenje še kako pomembna sposobnost razumevanja mišljenja in občutij drugih ljudi.
Zanima vas zgodovina znanosti. Se vam zdi, da se mladi dovolj zavedajo, koliko se lahko naučimo iz zgodovine?
Pri zgodovini je podobno kot pri znanosti. Zelo pomembno je, na kakšen način so vsebine mladim predstavljene. Če gre za serije letnic in podobnih nepovezanih podatkov, je tako znanje večinoma povsem nekoristno, saj ne poda nikakršne razlage razvoja dogodkov. Bistveno več se lahko naučimo, če se znamo vživeti v različne zgodovinske razmere, pri čemer so nam lahko v veliko pomoč prav zgodbe.
Katerega znanstvenika iz svoje nove knjige pa vi najbolj občudujete in zakaj?
Težko bi izbral le enega. V knjigi je predstavljenih veliko zelo različnih osebnosti, ki so pomagale ustvarjati svet, kot ga poznamo danes. Glede na to, da je človeštvo danes pred zelo pomembnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se bodo morale spopadati nove generacije znanstvenikov, občudujem mlade učenjake, ki z zanimanjem prebirajo takšne knjige in se morda tako lažje odločajo, da bodo tudi sami postali znanstveniki.
