Mirna Reynolds Dobra karma

'Prej ali slej bo zelo premožna,' o slovenski ...

Sarah Pharis Svet24.si

Pošiljala njegove gole fotografije, nadeli so ji ...

tone-krkovic-pl1 Reporter.si

Brigadirju Tonetu Krkoviču sodila nečakinja ...

tovarna-rog, evikcija, varnostniki, izgred, 19.1 Svet24.si

FOTO in VIDEO: Ščiti, palice in plinski ...

janez cigler kralj pl2 Necenzurirano

Desetletje anticepilskega duha v zavodu ministra ...

hans-sigl Njena.si

Hans Sigl, kot ga še niste videli

ženim-sina Njena.si

Ugodno oddam sina: Po estetskem posegu jeza in ...

Zemlja se je lani vrtela hitreje - dobesedno

kl, 08.01.2021 15:01:02

Lanski 19. julij je bil najkrajši kadarkoli izmerjeni dan. Znanstveniki so celo razmišljali, da bi letu 2020 odvzeli sekundo.

Delite na:
Zemlja se je lani vrtela hitreje - dobesedno
Zemlja splet

Že dolgo vemo, da se naš planet okoli svoje osi zavrti v 24-ih urah oziroma v 86.400 sekundah. Vendar pa pri tem ne gre za natančno tolikšno količino časa, pač pa je to neko poprečje, ki velja za standard. V resnici se čas, ki ga Zemlja porabi za en obrat okoli osi, malenkostno razlikuje od njega. Pravzaprav tudi nikoli ni čisto enak, čeprav se v grobem tako zdi.

Da dan ne traja natančno 24 ur, sicer vemo že kar dolgo. Še dlje recimo vemo, da tudi leto ne traja natančno 365 dni, pač pa malo več in zaradi tega vsaka štiri leta (razen ob letnicah, ki so deljiva s štiristo) dodajamo letu en dan in imamo takrat prestopno leto.

Pred nekaj desetletji pa je iznajdba atomskih ur omogočila znanstvenikom, da so trajanje dneva določili do milijoninke sekunde natančno, kajti atomske ure lahko tiktakajo izredno enakomerno na milijone let. To je vodilo do spoznanja, da je vrtenje Zemlje veliko bolj spreminjajoče, kot so mislili dotlej. Ugotovili so, da se naš planet okoli osi obrača vedno počasneje. Gre za zelo majhne upočasnitve, vendar dovolj velike, da so vsake toliko ob koncu leta času dodajali po eno sekundo. Nazadnje so to naredili leta 2016.

Lani pa so ugotovili, da se je Zemlja vrtela okoli osi hitreje in sicer tako zelo, da so v nekaterih krogih razmišljali celo o tem, da bi letu 2020 namesto dodali, celo odvzeli eno sekundo - predlog, ki se je do takrat zdel skoraj nepredstavljiv.

Ugotovili so recimo, da je bil 19. julij lani najkrajši dan, ki so ga kdajkoli izmerili. Trajal je 1,4602 milisekunde manj, kot standardni dan.

Čeprav znanstveniki, ki preučujejo naš planet ne vedno natančno, zakaj se je to zgodilo, pa niso zaskrbljeni. Na vrtenje planeta okoli osi lahko vpliva več dejavnikov - od privlaka Lune, količine snega, do erozije gora, pa tudi močni potresi, ki premikajo zemeljsko skorjo. Ugibajo tudi, da bi krajši čas lahko bil posledica globalnega segrevanja in z njim povezane manjše količine snega na polih in v visokogorju.

Bolj zaskrbljeni so računalniški strokovnjaki. Velik del naše tehnologije namreč temelji na natančnem merjenju časa - recimo GPS ali prenašanje informacij preko satelitov in medmrežja - in spremembe t.i. "resničnega časa" bi lahko vplivale tudi na delovanje teh sistemov.

Zato so nekateri predlagali, da naj namesto sončnega/solarnega časa uvedemo atomski čas.