Zemlja je dobila peti ocean
Svetovni dan oceanov, ki smo ga obeležili v začetku meseca, je National Geographic Society sprejela odločitev, da bo odslej na svojih kartah sveta označevala nov ocean.
Poleg Atlantskega, Severnega, Tihega in Indijskega oceana je naš planet 8. junija 2021 uradno dobil še enega, imenovanega Južni ocean. Tako se je odločila Nacionalna geografska družba (National Geographic Society), globalna neprofitna organizacija s sedežem v Washingtonu, precej bolj znana po svoji reviji in televizijskem programu, posvečenem dokumentarnim oddajam.
Za to potezo so se pri družbi odločili zaradi večje ozaveščenosti in promocije zaščite ogroženih vrst v območju okoli Antarktike (pingvinov, tjulnov, kitov), ki jim grozijo izumrtje ali vsaj drastične spremembe naravnega okolja zaradi globalnih klimatskih sprememb.
Nacionalna geografska družba je z izdelovanjem svetovnih zemljevidov začela leta 1915 in takrat so priznavali samo štiri oceane, katerih območja so bila definirana z obalami celin, ki jih oblivajo. V nasprotju s tem Južni ocean ni definiran z obalo, pač pa z Antarktičnim krožnim polarnim morskim tokom (ACS), ki se premika okoli najjužnejše celine v smeri zahod-vzhod. Morski tok je po mnenju znanstvenikov nastal pred okoli 34 milijoni let, ko se je Antarktika odcepila od Južne Amerike in se začela premikati proti današnji lokaciji na "dnu sveta".
ACS teče skozi skoraj vse vode, ki obkrožajo Antarktiko do približno 60 stopin južne geografske širine, razen pri prelivih Drake in v Škotskem morju, med južnameriškim rtom Horn in Antarktiko.
Voda v toku in zdaj tudi v Južnem oceanu je nekoliko hladnejša in manj slana kot oceanske vode na severu.
ACS vodo dobiva iz Atlantika, Tihega in Indijskega oceana in bliže površju prenaša toploto po planetu, ohlajena in gostejša voda pa pada proti dnu in v globinah skladišči ogljikov dioksid, ki je eden od povzročiteljev globalnega segrevanja in tako posredno Zemljo ohlaja. Žal pa količina ogljikovega dioksida zaradi človekovega delovanja (industrije, kmetijstva, letalskega in cestnega transporta) narašča hitreje kot ga oceani zmorejo skladiščiti, zato prihaja do globalnega segrevanja in taljenja polarnega ledu, zaradi česar so ogrožene številne vrste, ki živijo na območju Južnega oceana.
"Doslej so Južni ocean prepoznavali in priznavali le znanstveniki, toda ker mednarodna geografska skupnost ni uspela doseči mednarodnega dogovora o njegovem priznanju, smo se odločili za korak naprej," je povedal Alex Tait, eden od geografov. "In pri tem smo se naslonili na ekologijo, ne pa izključno na geografijo," dodaja.
Ime Južni ocean je že pred tem priznal tudi ameriški odbor za zemljepisna imena, in ameriška agencija za administracijo oceanov in atmosfere.
Zdaj pri National Geographicu upajo, da bo ime in razlago sprejla tudi Internacionalna hidrografska organizacija (IHO), medvladna organizacija, ki spremlja globalna morja in oceane.
