Če ne uspemo, bo Zemlja čez 500 let neprepoznavna
Če nam ne bo uspelo ustaviti globalnega segrevanja, planeta, kakršen bo čez 500 let, danes sploh ne bi prepoznali. Zato znanstveniki opozarjajo, da je treba misliti tudi malo dlje "od konice nosu".
Morda se 500 let zdi še daleč, vendar pa je za zgodovino samo hipec. V minulih 500 letih, od leta 1500 do danes je človeštvo koloniziralo vse dele planeta, rodile so se moderne države, vmes pa smo izvedli še industrijsko revolucijo, ki temelji na izrabi fosilnih goriv, kar je v zadnjih 100 letih povzročilo do zdaj nezabeleženo rast temperature.
Če globalnega segrevanja ne bomo uspeli ustaviti, bodo klimatske spremembe naš planet spremenile do te mere, da bo ogroženo celo preživetje človeštva na mnogih območjih, s tem pa tudi človeška civilizacija.
Pred kratkim objavljena ocena Združenih narodov o pripravljenosti posameznih držav za ukrepanje v zvezi z grozečo klimatsko katastrofo opozarja, da nas trenutne obljube vlad vodijo k zelo nevarnemu zvišanju globalne temperature za 2,7 stopinj. To pa pomeni nesluteno širjenje požarov, močnih neviht, suš, poplav in vročih dni ter globoke spremembe v ekosistemih na kopnem in v vodah.
Kaj to prinaša ljudem danes in v prihodnosti. Že leta 2100 bi življenje na Zemlji lahko bilo močno oteženo in spremenjeno. In to ni daleč, če računamo, da bodo danes rojeni ljudje takrat v poznih 70-ih letih. Kaj pa neuspeh pomeni za generacije ljudi še dlje v prihodnosti?
8 STOPINJ VIŠJA GLOBALNA TEMPERATURA
V eni izmed najslabših projekcij se bo do leta 2500, če nam klimatskih sprememb ne uspe zavreti, globalna temperatura dvignila za 8 stopinj, kar bi Zemljo, z današnjega vidika, spremenilo do neprepoznavnosti. Če bi naši predniki izpred 500 let planet, če bi ga videli danes na območjih, kjer so prebivali, še vedno prepoznali, ga mi, če bi se lahko prestavili prav toliko v prihodnost, verjeno ne bi več.
V eni od študij, ki so jo pripravili znanstveniki iz britanskih, kanadskih in avstrijskih univerz, opozarjajo, da je treba pri načrtovanju prihodnjih ukrepov misliti kar precej daleč v prihodnost, ne le do leta 2100, kajti posledice globalnega segrevanja so daljnosežne. Območja za proizvodnjo glavnih prehrambenih rastlin in živine se bodo namreč v prihodnosti pomaknila visoko proti severu ali jugu, sedanja kmetijska območja pa bodo najeverjetneje povsem neprimerna za kmetijstvo.
Študijo so pripravili za tri velika območja, za katera je danes značilno obilje vegetacije ali primernost za poljedelstvo, Amazonski pragozd, Indijsko podcelino in ameriški srednji zahod (Midwest). Med drugim so v njej prikazali, kako so se ta območja spremenila v zadnjih 500 letih in kako se bodo, če ne bomo uspeli v načrtu blaženja klimatskih sprememb.
Zgornje slike prikazujejo kakšna so ta območja bila videti pred 500 leti, na srednjih kako so videti danes in na spodnjih, kako bodo videti čez 500 let.
AMAZONSKI PRAGOZD - UPOSTOŠENJE
Območje velikanskega pragozda je pred prihodom Evropecev bilo redko naseljeno z staroselskimi prebivalci, ki so v pragozdu imeli dostop do vode in v njem gojili nekatere kulture. Srednja slika prikazuje današnje stanje, ko gozd hitro izginja, v njem pa živi vedno več ljudi, ki ga redčijo ne le zaradi novih poljedelskih območij, pač pa z gradnjo naselij in infrastrukture - predvsem cest in avtocest. Spodnja slika kaže kako bo danes (še) bogato območje pragozda videti leta 2500 - opustelo območje s skoraj izpraznjeno strugo ene največjih rek današnjega časa, kjer je razpadla tudi infrastruktura in na katerem skoraj ni več nobene človekove aktivnosti.
AMERIŠKI SREDNJI ZAHOD - IZ ŽITNICE V PALMOV GOZD
Podobno kot Amazonski pragozd je tudi ameriški osrednji zahod pred prihodom Evropejcev bil relativno redko poseljen. Danes je to območje žitnica ne le Severne Amerike, pač pa tudi eno najpomembnejših žitorodnih območjih na svetu, s prostranimi polji monokultur žitaric. V primeru spodletelih načrtov za zaustavitev klimatskih načrtov se bo ta del sveta spremenil v subtropsko vlažno in vroče območje, kjer bodo verjetno lahko gojili na primer palme za palmovo olje, med nasadi pa bodo polpuščavska območja. Za oskrbo nasadov bodo verjetno skrbeli droni in roboti, človekova prisotnost pa bo zmanjšana na minimum.
INDIJSKA PODCELINA - ZAŠČITNE OBLEKE PRED SONCEM
Nekdaj in še danes gosto naseljeno in kmetijsko bogato območje je danes nenakšna mešanica tradicionanega kmetijstva in moderne infrastrukture. V vroči prihodnosti pa utegne območje še vedno ostati kot kmetijsko, vendar pa bosta kmetijstvo verjetno upravljala in opravljala robotizirana mehanizacija in umetna inteligenca. Ljudje, ki bodo še potrebni, pa bodo za kmetovanje potrebovali zaščitne obleke, ki jih bodo varovale pred vročino in sončnimi žarki.
