Vezi duš priznane koreografinje Sharon Eyal

Sharon Eyal se vrača z ansamblom dvajsetih plesalcev Staatstheater Mainz. Z obsežnim plesnim projektom, ustreznim zgolj in samo največjim odrom. V predstavi Vezi duš, katerega inspiracija so silovita ljubezenska čustva, Eyal balet in elektronsko glasbo povezuje v vznemirljivo sodobnoplesno delo.

Čeprav koreografinja Sharon Eyal Vezi duš označuje za igro o ljubezni in hrepenenju, ni pričakovati preveč romantičnosti. Gibanje puhteče skupine teles, ki se v ritmičnem soglasju giblje skrajno disciplinirano, je animalično in do zadnjega premika filigransko izpiljeno. Dlje ko traja njihova prepletenost, več časa je za iskanje razlik. Kot pravi koreografinja, v ênosti najdemo posamičnost, spoznamo, kako različni smo. Tako v sopostavljanju skupine ob posameznika izraža svojo afiniteto do absolutne edinstvenosti vsakega individuuma.

Eyalova o delu pravi: »Globoko v sebi najdemo silno osamljenost, zoperstavljeno ljubezni do življenja, tej veliki, ne vedno prisotni strasti. Sprejeti moramo osamljenost, ki je lastna vsakomur od nas. Vsak posameznik stopa skozi lastno življenje, vsak je sam ob njegovem prenehanju. Telo v notranjosti hrani velika čustva. Verjamem, da zanje ni potrebna zgodba, veliko bolj neposredno se namreč izkazujejo skozi telo in mišice.«

Vezi duš je stvaritev o želji, o hotênju. Gledamo bolečino, znoj, vidimo osredotočenost notranje bíti med iskanjem poti v zunanjost. Ta potreba vedno bolj narašča, medtem ko izčrpanim telesom zlagoma pešajo moči. Vodilni motiv, ki se izrisuje, je ljubezen, ljubezen do drugega, do sebe, do prostora, ki te obdaja, do stvarstva. Ljubezen je kot tkivo.

Sodobnoplesna skupina tanzmainz deluje pri državnem gledališču Staatstheater Mainz od leta 2014 pod vodstvom Honneja Dohrmanna. 21 plesalcev z raznovrstno produkcijsko ekipo vsako sezono ustvari od tri do pet premier. Za delovno metodo skupine so značilni odprtost, medsebojno spoštovanje in visoka motiviranost.

Koreografinja Sharon Eyal je bila med letoma 1990 in 2008 članica Batsheva Dance Company, koreografirati je začela 2005, kot članica skupine je ustvarila 16 novih avtorskih del. Leta 2013 je ustanovila zasedbo L-E-V, za katero je ustvarila šest koreografij, s projektom Ljubezen, poglavje 2 je leta 2018 že gostovala v Cankarjevem domu.

Plesni ansambel se v izžarevanju energije v skrajno zahtevni koreografiji izčrpa do zadnjega atoma. Tudi zato si je predstava zaslužila ekskluzivno nemško nagrado faust za najboljšo koreografijo leta 2018.