"Veliki veter" najmočnejše gasilsko vozilo na svetu
Kaj dobite, če stari sovjetski tank združite z dvema prav tako sovjetskima reaktivnima motorjema in veliko vode? Ne najhtitrejši plavajoči tank, pač pa "Veliki veter".
Februarja leta 1991, tik pred koncem Zalivske vojne, je iraška vojska pri umiku zažgala več kot 700 kuvajtskih naftnih vrtin. V puščavi je tako nastala prava apokaliptična scena. Vsak dan v naslednjih 30-ih tednih je zgorelo do 6 milijonov sodčkov nafte, s plameni, ki so segali do 100 metrov visoko in nebo prekrili z gostim, črnim dimom.
Temperatura plamenov je dosegla 1.000 stopinj, tudi zrak okoli njih je bil neznosno vroč - do 350 stopinj, tako da je približevanje plamenom bila praktično nemogoča naloga.
In tu je nastopil "Veliki veter". Predhodnika nenavadne pošasti so jo izdelali Sovjeti, da bi z njim pogasili požare na naftnih vrtinah na Madžarskem. Sovjeti so prišli na idejo, da bi na sovjetski tank T-34 pritrdili kupoli dveh reaktivnih letal MiG-21 in šest črpalk za vodo.
Vozilo, ki bilo je videti kot iz nekega znanstvenofantastičnega filma, je bilo uspešno pri boju s požari na vrtinah nafte in zemeljskega plina, malo "blažjo varianto" pa so uporabljali tudi za čiščenje letaliških stez - v tem primeru so en reaktivni motor namestili na tovornjak.
Navdahnjeno s sovjetsko idejo je madžarsko podjetje MB vozilo še izpopolnilo in na tank namestilo dva reaktivna motorja, ki so ju pritrdili na tank in rodil se je "Veliki veter". Impresivno vozilo so poslali v Irak in tam je uspelo pogasiti požar na vseh devetih vrtinah, kjer so ga uporabili.
"Veliki veter" je resnično močan. Njegova dva reaktivna motorja lahko proizvedeta velikanskih 27 ton potiska in izvržeta 130.000 litrov vode s hitrostjo 1.239 km na uro, kar je skoraj hitrost zvoka.
"Veliki veter", kot ime pove, gasi požar z močnim zračnim tokom, v katerega je pomešana voda. Vendar ni usmerjen v plamene, pač pa v nafto, ki bruha iz vrtine. Ta bruha z veliko hitrostjo, zaradi česar se kisik, ki omogoča gorenje, ne more tako hitro povezati z njo in nafta začne goreti šele na višini 15 do 30 metrov. Zračni tok je tako usmerjen pod to višino, tako da razprši curek nafte, s tem uduši plamene nad to višino, voda v zračnem toku pa hladi okolico in tako onemogoča ponoven vžig nafte.
Najmočnejše gasilsko vozilo je sicer še vedno v uporabi.
