tesno Svet24.si

Najemodajalci bi za enoposteljno sobo radi ...

tone stojko Svet24.si

Izkušen fotoreporter osupel, policaj mu je ...

dunaj, AKH, bolnišnica Svet24.si

V največji dunajski bolnišnici vsi covidni ...

bojan pozar jelincic bobo1 Reporter.si

Bojan Požar ustvarja milijone s portalom v lasti ...

20210610-01064860 Necenzurirano

Minister Dikaučič, kje je denar iz vaših ...

tina-kunakey Odkrito.si

Prej z Monico, sedaj z NJO ...

sveča Ekipa24.si

Celotna regija je v solzah! Umrl je največji ...

Sluzasta gliva, ki razmišlja in se odloča

kl, 28.07.2021 19:38:06

Sluzasta gliva je nenavadno pametna za bitje brez možganov.

Delite na:
Sluzasta gliva, ki razmišlja in se odloča
Physarum - sluzasta gliva, ki razmišlja vice.com

Če pustimo ob strani politične vice, ki se vam morda ob tem porodijo v glavi, je odkritje sluzaste glive z latinskim imenom Physarum polycephalum znanstvenike prisililo, da ponovno premislijo, kaj pomeni "brez možganov".

Zanimivo je namreč, da je ta mehurčku podoben organizem, ki dejansko nima možganov ali podobnega organa, sposoben presenetljivo kompleksnega računanja in odločitev (vsaj za sluz).

Raziskovalci iz Harvarda in univerze Tufts so namreč izvedli poskus, načrtovan tako, da bi z njim preizkusili, koliko se gliva zaveda svoje okolice. Pokazalo se je, da bitje uporablja svoje telo kot nekakšno zbirko senzorjev in podlago za računanje oziroma obdelavo podatkov. Študija tako odpira vrata za nove raziskave "brezmožganskih organizmov".

"Physarum nima živčnega sistema v svoji notranjosti. Je pravzaprav ena sama gigantska celica, ki raste," pravi prvopodpisana avtorica raziskave, profesorica Nirosha Murugan iz univerze Algoma. "In odločitve, ki jih sprejema, lahko vidimo v obliki njenega telesa."

sluzasta gliva.JPG
Physarum se je v nekaj urah odločila, kam bo rasla
vice.com

"Lahko smo opazili, kako je ta stvar razmišljala in s pomočjo česa," dodaja. Da bi to opazovali, je skupina raziskovalcev glivo namestila v središče petrijevke, ki je na eni strani imela majhen disk, da drugi pa tri. Gliva se je po prvih 12-ih urah začela širiti enakomerno v vse smeri od središča, potem pa je videti, kot da se je odločila, da bo rasla samo še v eno smer - proti trem diskom. Znanstveniki sklepajo, da je gliva nekako zaznala prisotnost večjega števila predmetov ali mase na eni strani in se usmerila proti njim, kot bi jih želela raziskati.

Pri tem znanstveniki niso uporabili hranilnih raztopin ali drugih kemičnih spojin, ki bi glivo privabljale. "Gliva torej na nek način zazna okolico in se odloči, kam bo vložila energijo za rast, oziroma kam bo rasla," so zapisali znanstveniki. To je nekaj, česar glivam doslej niso pripisovali, saj so menili, da je rast naključna in se usmeri šele potem, ko gliva slučajno naleti na večji vir prehrane.

"Physarum nam je morda omogočil vpogled v drugo vrsto inteligence," pravi Muruganova. "Njena zmožnost, da 'prebere' okolico je pomembna, tako da si moramo zabeležiti, da je na njej nekaj vznemirljivega."