Rojeni za legende
Prejšnji teden je skupina legendarnih fantov iz New Jerseya praznovala 40-letnico obstoja.
Skupina, ki je nastala marca 1983 v Sayrevillu v New Jerseyu, se seveda imenuje Bon Jovi. Zasedba je izdala 15 studijskih in 3 žive albume, skupaj so prodali več kot 120 milijonov plošč, kar jih uvršča med največje ameriške rock skupine.
Za sam začetek legendarne skupine je treba pogledati v otroštvo njenega frontmana, Jona Bon Jovija. Leta 1962 rojeni glasbenik je s svojo prvo skupino začel igrati že 1975, ko je bil star komaj 13 let. Pri šestnajstih letih je srečal Davida Bryana in skupaj sta ustanovila skupino Atlantic City Expressway, potem pa je igral še pri John Bongiovi (kar je njegovo pravo ime) and the Wild Ones. 1980 je napočil čas še za eno skupino, Rest, ki je bila predskupina za lokalne glasbenike kot so bili Southside Johnny and the Asbury Jukes. Istega leta je Jon v studiu svojega bratranca posnel tudi prvi single, Runaway, ki se je predvajal na lokalnih glasbenih postajah.
Od trgovca do pevca
Do srede leta 1982, ko je že končal šolanje in je delal v trgovini z ženskimi čevlji, je sprejel delo v Power Station Studios na Manhattnu, ki je bil v delni lasti njegovega bratranca Tonyja Bongiovija. Tam je posnel tudi nekaj demo posnetkov, ki jih je poslal različnim založbam, a brez uspeha.
Na začetku 1983 je obiskal lokalno radijsko postajo WAPP 103.5FM v Lake Successu v New Yorku, da bi tam posnel nekaj jinglov. Zapletel se je v pogovor z DJ-jem Chipom Hobartom in direktorjem promocij, Johnom Lassmanom, ki sta predlagala, da Jon svoj Runaway, ki ga je na novo posnel 1982 s studijskimi glasbeniki, doda na album domačih talentov te radijske postaje.
Runaway, prvi in večni hit
Pesem se je začela predvajati v okolici New Yorka, potem pa so Runaway začeli vrteti tudi širše. Marca 1983 je Jon poklical Davida Bryana, ta pa basista Aleca Johna Sucha in bobnarja Tica Torresa, ki sta pred tem delovala v skupini Phantom's Opera. Za igranje kitare na promocijski turneji so si sposodili tudi Bon Jovijevega prijatelja in soseda Davea Saboa, ki se uradno nikoli ni pridružil skupini. Pozneje je Sabo ustanovil skupino Skid Row, Jona pa je navdušil kitarist, ki sta ga predlagala Such in Torres – bil je to nihče drug kot Richie Sambora. Sambora je bil pred tem kitarist pri Joeu Cockerju, igral je pri skupini Mercy in se celo potegoval za mesto v skupini Kiss.
Tudi Tico Torres je bil izkušen bobnar, ki je igral s Phantom's Opera, Marvelettes in Chuckom Berryjem. Klaviaturist David Bryan je prenehal igrati z Bon Jovijem, ko se je po srednji šoli odločil za študij medicine, a je tam spoznal, da želi biti glasbenik in se vpisal na glasbeno akademijo v New Yorku. Ko ga je Bon Jovi kontaktiral preko prijatelja, da sestavlja skupino in da imajo založbo, je Bryan dokončno opustil študij in se pridružil Bon Joviju.
Zanimivi za založbo in kot predskupina
Že v štartu po prvih koncertih so Bon Jovi postali zanimivi Dereku Shulmanu, ki jim je omogočil podpis z založbo Mercury Records, ki je spadala pod PolyGram. Ime je skupina vzela kar iz priimka pevca in ustanovitelja, podobno kot Van Halen, čeprav so se po prvotni ideji imenovali Johnny Electric. S pomočjo novega menedžerja, Doca McGheeja, so posneli istoimenski debitantski album, ki je izšel 21. janurja 1984. Na njem je bila prva uspešnica Runaway, ki je prišla med prvih 40 na Bilboardu, album pa je prilezel do 43. mesta na lestvici albumov. Bon Jovi so kmalu postali predskupina Scorpions v ZDA in Kiss na njihovi evropski turneji.
1985 je izšel drugi album 7800° Fahrenheit, s katerega so izdali tri single – Only Lonely, In and Out of Love in Silent Night. Album se je uvrstil na 37. mesto in postal zlat. Čeprav se album ni prodajal po pričakovanjih, je omogočil skupini, da gre na samostojno turnejo po Evropi in Japonski. Po koncu evropske turneje so bili pol leta predskupina Ratt v ZDA.
Nič več sami
Po dveh povprečnih albumih so Bon Jovi spremenili pristop in najeli profesionalnega pisca glasbe, Desmonda Childa, Bruce Fairbairn pa je bil izbran za producenta. V začetku 1986 so se za pol leta preselili v kanadski Vancouver in tam posneli tretji album, Slippery When Wet, ta je izšel 16. avgusta 1986 in kar osem tednov vztrajal na vrhu lestvice albumov BIllboard 200. Prva dva singla, You Give Love a Bad Name in Livin' on a Prayer sta oba prišla na vrh lestvice singlov, 1987 pa je bil album s strani Billboarda označen kot najbolje prodajani album, Livin' on a Prayer pa je osvojil MTV-jevo nagrado za najboljši odrski nastop. Saj se ga spomnite, tistega, v katerem Sambora leti po zraku. Ob izidu albuma so bili Bon Jovi predskupina 38 Special, konec leta pa so bili že zasedeni s samostojnimi koncerti po ZDA za pol leta vnaprej. 1987 so s turnejo Tour Without End odigrali kar 130 koncertov in zaslužili 28,4 milijona dolarjev.
Dva vrhunska albuma
Bon Jovi je sveži slavi povedal naslednje: »Vse je večje in se premika dvakrat hitreje. Dvakrat pogosteje te prepoznajo. Cel svet postane večji. Prodati moraš več plošč, postati še večji. Postaneš pametnejši, razumeš ta posel malo bolje, zato je tudi odgovornost večja. Vse ti je jasno in storiš vse, da gre vse po planu.«
Septembra 1988 so z Albumom New Jersey, ki je zakoračil na vrh lestvic, želeli dokazati, da Slipery ni bil le muha enodnevnica. Na albumu je bilo pet pesmi, ki so prišle med Top 10 na Billboardu, od tega Bad Medicine in I'll be there For You čisto na vrh. Ena od peterice, Living in Sin je bila zaradi eksplicitnega videa prepovedana na MTV-ju, dokler skupina ni posnela novega videospota. 1989 in 1990 so odšli na novo turnejo, obiskali so 22 držav in odigrali 232 koncertov. 11. junija 1989 so napolnili domači stadion Giantsov v New Jerseyu do zadnjega kotička, prav tako so bili prva skupina, ki je igrala v Moskvi na uradno povabilo sovjetske vlade avgusta 1989, album pa je bil uradno prvi zahodni album, izdan v SZ.
Izčrpani in naveličani
Turneja je na koncu trajala kar 16 mesecev in po zadnjem koncertu v Mehiki so fantje preprosto brez slovesa odšli vsak na svoj dom brez načrtov za prihodnost. Posvetili so se svojim projektom in nihče ni pokazal želje po nadaljnjem sodelovanju.
Razočaran nad dogajanjem je Jon Bon Jovi odpustil celoten menedžment in ustanovil svoje podjetje Bon Jovi Management. Oktobra 1991 so se fantje dobili na karibskem otoku St. Thomas in pod palmami razglabljali o prihodnosti. Premostili so vse razlike in si pustili do besede.
Jon se ostriže
Novembra 1992 je izšel novi, peti album, Keep the Faith, ki je prinesel tudi nov zvok in podobo skupine. Konec je bilo težkih bobnov in divjih kitarskih solaž, zvok je postal bolj zrel. Najbolj očitna sprememba pa so bili Jonovi kratko postriženi lasje, o čemer je poročal celo CNN. Tudi ta album je pospremila turneja v 37 državah s 177 nastopi.
Oktobra 1994 je izšel Cross Road, album z največjimi uspešnicami in dvema novima pesmima, Always in Someday I'll Be Saturday Night. Always je postal najbolje prodajani single skupine in kar pol leta vztrajal med prvih 10 na Billboardu. Hkrati je skupina doživela prvo spremembo v 11 letih, basista Sucha je zamenjal Hugh McDonald, ki je z Jonom sodeloval pri originalnem Runawayu. Junija 1995 med turnejo po Evropi je izšel šesti album, These Days in takoj skočil na prvo mesto albumov v Angliji. Cel kup uspešnic je poskrbelo za visoke prodajne številke in številne nagrade. Junija 1995 so Bon Jovi kar tri dni zapored povsem razprodali Wembley. Turneja These Days je obsegala 43 držav in 126 nastopov. Po koncu turneje fantje soglasno vzeli dve leti premora. 1999 so sicer posneli še Real Life za film EdTV, resno pa so se vrnili šele po skoraj štirih letih z albumom Crush. Prvi single, It's my Life je postal eden največjih hitov skupine, podkrepljen z Grammyjem tako za pesem kot album.
Zadnji na Wembleyu
Dne 19. in 20. avgusta so Bon Jovi odigrali zadnja dva koncerta na Wembleyu, preden so ga podrli. Med snemanjem 8. albuma se je zgodil 11. september in Bon Jovi se je posvetil številnim dobrodelnim kampanjam. Album Bounce, osmi po vrsti, je izšel oktobra 2002, a se ni prodajal tako dobro kot ostali.
Deveti album Have a Nice Day (2005) in deseti Lost Higway (2008) sta prinesla še več sprememb v glasbeni usmeritvi, sploh Who Says You Can't Go Home s prvega je v duetu s country pevko Jennifer Nettles prišel na prvo mesto Country Billboard. Tudi Lost Higway so fantje okarakterizirali kot album, ki je nastal pod vplivom Nashvilla. Pesem Till We Ain't Strangers Anymore z LeeAnRimes je spet zaorala po country sceni in dobila številne nagrade.
Jon Bon Jovi in Richie Sambora sta bila 2009 posvečena v Dvorano slavnih ustvarjalcev glasbe, istega leta pa je izšel še 11. album, Circle.
Odhod Sambore
Slovo - 2. aprila 2012 se je zaradi »osebnih razlogov« poslovil Richie Sambora, namesto njega je vskočil Phil X, ki je igral 2011 na turneji. Nekaj časa je manjkal tudi Torres zaradi operacije na mehurju. Govorice, da je bil Sambora odpuščen, je 2014 zanikal Jon sam, češ da je pač odšel in da ni nobenih zamer. Prav te dni sta se Bon Jovi in Sambora dogovorila, da se legendarni kitarist po 11 letih vrne v zasedbo. Sledili so še štirje studijski albumi: What About Now (2013), prvi brez Sambore kot avtorja, Burning Bridges (2015), This House is not for Sale (2016) in 2020 (2020).
Junija lani je zaradi infarkta umrl prvi basist, Alec John Such, Jon Bon Jovi pa je po lanski turneji 2020, ki so jo ob izidu albuma zaradi pandemije morali prestaviti, odšel na operacijo glasilk in se počasi vrača tudi glasovno.
Ena največjih rock skupin vseh časov se po zvrsti uvršča med glam metal, hard rock, pop rock in še bi kaj našli, najbolj enostavno pa je, če rečemo, da glasbeno predstavljajo most med trdim in pop rockom. Po uspešnih prvih albumih so si lahko v zadnjem desetletju brez težav privoščili tudi izlet v druge glasbene sloge. Brez dvoma, Bon Jovi so tudi po 40 letih še vedno ena najboljših skupin in s še lepo prihodnostjo.
