Albert Einstein in prikrita hčerka Lieserl
Le leto dni po njenem rojstvu leta 1902 je hčerka Alberta Einsteina izginila iz vseh arhivov. Do leta 1986 nihče ni vedel, da je sploh obstajala.
Albert Einstein velja za enega največjih fizikov v zgodovini. Kljub temu je bilo o njegovem zasebnem življenju dolga leta le malo znanega. Prikrito je bilo tudi, da je imel hčerko Lieserl Einstein.
Zakaj takšna tajnost?
Ker je bila rojena zunaj zakonske zveze. Leta 1901 se je v Srbijo vrnila matematičarka Mileva Marić, Einsteinova sošolka na švicarski politehniški akademiji. Leta 1902 je rodila hčerko, leta 1903 sta se z Einsteinom poročila. Lieserl je nato izginila. Skrita je ostala tudi po tistem, ko sta Marićeva in Einstein leta 1948 in 1955 preminila.
Da je sploh obstajala, so njegovi biografi leta 1986 izvedeli iz njunih pisem. Kaj se je torej zgodilo Einsteinovi edini hčerki?
Znanega je le malo
Lieserl Einstein se je rodila 27. januarja 1902 v danes srbskem mestu Ujvidek (Novi Sad), ki je takrat spadalo pod avstro-ogrsko cesarstvo. To pa je pravzaprav vse, kar neizpodbitno drži o življenju Einsteinove hčerke.
4. februarja leta 1902 je Einstein Marićevi v pismu zapisal: »Prestrašilo me je pismo tvojega očeta, saj sem sumil, da je nekaj narobe.« Marićeva je takrat ravno rodila – bila je v Srbiji, Einstein pa v Švici. »Ali je zdrava, že joče?« ga je zanimalo. »Kakšne so njene male oči? Komu od naju je bolj podobna?« Fizik je nizal vprašanja, na koncu pa zapisal: »Tako zelo jo imam rad, pa je sploh še ne poznam!«
Marićevo je prosil za hčerkino fotografijo ali pa vsaj skico.
»Vsekakor lahko že joka, smejati pa se bo naučila veliko pozneje,« je razmišljal. »V tem leži globoka resnica.«
Ko se mu je Marićeva pridružila v Bernu, da bi se januarja leta 1903 poročila, Lieserl ni prišla z njo. Iz arhivov je izginila, postala je duh. Po letu 1903 niti eno pismo ni vsebovalo njenega imena.
Brez sledi
Raziskovalci niso našli njenega rojstnega lista, sledu ni bilo niti o mrliškem listu. Ohranila se ni niti ena zdravstvena kartoteka. Zdi se celo, da Lieserl verjetno ni bilo njeno pravo ime, saj gre za splošno ime za deklico v nemškem jeziku. Hanserl je fantovska različica.
Ljubimca nista bila poročena, ko se jima je rodila hčerka. Nosečnost je pokvarila načrte Marićeve, ki je bila edina ženska v svojem razredu na omenjeni politehniški akademiji. Šolanje je takrat prekinila. Einsteinova družina ji ni bila naklonjena. »Ko boš imel 30 let, bo že stara vešča,« ga je o ženski, ki je bila od njega starejša le tri leta, posvarila njegova mama.
Einstein in Marićeva sta se na koncu le poročila. A šele po tistem, ko je Lieserl pustila v oskrbi svoje družine v Srbiji.
Einstein je imel razlog za prikrivanje nezakonske hčerke, saj bi ta lahko pomenila konec njegove kariere.
Dve teoriji
Nazadnje je bila v pismu omenjena septembra leta 1903. »Zelo mi je žal za to, kar je doletelo Lieserl,« je Marićevi napisal Einstein. »Trajne posledice škrlatinke pridejo zlahka.«
Kaže torej, da je pri približno 21 mesecih zbolela za škrlatinko. A po njegovem pismu je mogoče soditi, da je preživela. »Ko bi le minilo,« je zapisal. »Kako je zavedena? Previdni moramo biti, da ne bo pozneje imela težav.«
Verjetni se zdita dve teoriji: da je Lieserl bodisi umrla bodisi šla v rejo.
Michele Zackheim je leta 1999 objavila teorijo, po kateri naj bi se Lieserl rodila z motnjami v razvoju. Kakšnimi, ni znano. Umrla naj bi nekaj mesecev pred svojim drugim rojstnim dnem, ko je njena mama že bila v Švici.
Povsem verjetno je, da je Einstein ni nikoli spoznal. Mogoče je tudi, da jo je prikril pred svojo družino. Je pa Einstein le nekaj tednov po hčerkinem rojstvu od svoje mame dobil posebej pikro pismo: »Ta gospodična Marić je zaslužna za najbolj grenke ure mojega življenja. Če bi bilo v moji moči, bi se potrudila, da jo izženem z našega obzorja, res mi ni pogodu.«
Nova Lieserl
Zackheimova je prepričana, da kljub trudu, da bi Einstein ostal ikona človekoljubja in dobroto, fizik preprosto ni bil dober človek: »Bil je neizmerno talentiran genij, a grozen oče in grozen človek, ki sploh ni bil prijazen do svojih otrok.«
Marićeva je leta 1904 spet zanosila. Bala se je Einsteinove reakcije. Kot je zapisal, ni niti malo jezen, da »vali novega piščančka«. »Pravzaprav me je novica razveselila, saj sem razmišljal, da bi poskrbel, da bi dobila novo Lieserl.« Le nekaj mesecev prej je »stara« Lieserl izginila iz arhivov.
In iz zgodovine.
