"Oživili" 30 let mrtvo samico dihurja
Znanost je postavila enega novih mejnikov.
"Spoznajte Elizabeth Ann."
Tako je ameriška vladna agencija za ribe in divje živali, Fish and Wildlife Service, objavila rojstvo črnonogega dihurja, kloniranega iz celic dihurjeve samice, ki je poginila pred 30-imi leti.
Čeprav zveni kot dejanje iz znanstvene fantastike, pa je kloniranje iz celic davno umrlih živali najnovejša in obetavna metoda za ohranjanje živalskih vrst, ki jim grozi izumrtje.
Za ohranjanje vrste je namreč izrednega pomena genetska raznolikost, ki zagotavlja, da se morebitne genetske napake ne prenašajo preveč pogosto. Vsi ameriški črnonogi dihurji, ki živijo danes, so potomci le sedmih živali, kar pomeni, da je t.i. genetski bazen precej majhen. Dodajanje novih genov iz celic že poginulih osebkov tako osveži genetsko podobo celotne populacije.
"Brez ustrezne genetske raznolikosti postane vrsta bolj dovzetna za bolezni in genetske nepravilnosti, prav tako pa je manj sposobna za prilagajanje okolju, zmanjša pa se tudi rodnost," so poudarili v agenciji. "Omejena raznolikost vrsti zelo otežuje, da bi si popolnoma opomogla."
Črnonogi dihurji so sicer v ZDA veljali že za izumrlo vrsto, vendar pa je v zgodnjih 80-ih letih prejšnjega stoletja neki farmer odkril še živečo populacijo. So pa ti dihurji še vedno ene najredkejših sesalcev, živečih v ZDA.
Kloniranje je bilo mogoče, ker so leta 1988 namensko zamrznili različna tkiva dihurke po imenu Willa, in jih shranili v San Diegu v t.i. "Globalnem zamrznjenem živalskem vrtu", ustanovi, kjer shranjujejo različne tipe živalskih celic.
"Genetsko kloniranje je novo orodje, ki lahko tlakuje novo pot ohranjanju ogroženih vrst in dopolni že obstoječe načine ohranjanja, kot so varovanje njihovega habitata, vzreja v ujetništvu, nadzor nad boleznimi, upravljanje z invazivnimi vrstami in nadzor nad divjimi populacijami," so zapisali v ameriški agenciji.
