NEREŠENO: Skrivnostni zemljevid Piri Reisa
Kako je turški admiral, raziskovalec in geograf iz 16. stoletja lahko vedel za ozemlja, ki so jih odkrili šele stoletja za njim?
Leta 1929 je nemški teolog Gustav Adolf Deissmann brskal po knjižnici palače Topkapi v Carigradu, nekdanje rezidence turških sultanov, ki so jo spremenili v muzej. Najelo ga je turško ministrstvo za izobraževanje, da bi katalogiziral predmete, ki niso bili povezani z islamom. Na njegovo prošnjo je direktor muzeja zbral lep kup predmetov in mu jih predal. Med njimi je bil tudi zvit pergament, ki so ga našli na neki leta nedotaknjeni zaprašeni polici. Ko ga je Deissmann razvil, se je izkazalo, da gre za zemljevid, narisan na usnju, za katerega so kasneje ugotovili, da je iz gazelje kože.
Zemljevid je bil za Deissmanna zanimiv, ker je prikazoval tudi obale Južne Amerike, zato ga je pokazal svojemu kolegu, orientalistu Paulu Kahleju. Ta je ugotovil, da je zemljevid pripadal slavnemu turškemu generalu, pomorskemu raziskovalcu in geografu, Ahmedu Muhidinu Piri Beju, imenovanemu Piri Reis, ki je živel v 16. stoletju. Zemljevid pa je bil narejen leta 1513.
Najdba je, ko se je zanjo razvedelo, sprožila mednarodno senzacijo, saj je bila edina do takrat znana kopija zemljevida sveta, ki jo je dobro stoletje pred tem narisal Krištof Kolumb in edini zemljevid iz 16. stoletja, ki je Južno Ameriko postavil pravilno glede na Afriko, upoštevajoč zemljepisno dolžino. Sam Piri Reis je namreč na zemljevidu zapisal, da je narejen po zemljevidu, ki ga je narisal "nevernik" Krištof Kolumb. Ta zemljevid si kartografi in zgodovinarji brezuspešno želijo najti že stoletja.
Na zemljevidu, ki predstavlja približno tretjino celotnega, so narisane obale Zahodne Evrope, Zahodne Afrike, Severne in Srednje Amerike, Brazilije in otoke v Atlantiku, med katerimi je tudi skrivnostna Antilia, za katero nihče ne ve, kateri otok naj bi predstavljala.
Najbolj skrivnosten pa je južni podaljšek brazilske obale, ki po mnenju nekaterih geografov predstavlja obalo najjužnejše celine, Antarktike. In da bi bila skrivnost še večja, oblika obale, ki bi lahko bila antarktična, ustreza Antakrtiki iz časa, ko še ni bila pokrita z ledom.
Mnogi kartografi in zgodovinarji na to nimajo pravega odgovora. Vsekakor je zemljevid pristen. Vendar je obalo Antarktike brez ledu težko pojasniti iz dveh razlogov. Antarktiko sta, po vsem zgodovinskem vedenju, prva dokazano ugledala Mihail Lazarev in Fabian Gottlieb von Bellingshausen šele leta 1820 na ruski ekspediciji po južnih morjih - torej dobrih 300 let po nastanku Piri Reisovega zemljevida. Drugi razlog pa tiči v tem, da je Antarktika z ledom pokrita vsaj zadnjih 6.000 let.
Nekateri namigujejo, da si je Piri Reis južni podaljšek Brazilije preprosto izmislil, tja vnesel neko drugo obalo ali podaljšal brazilsko obalo z napačnimi koordinatami, tako da gre za kartografsko pomoto.
Drugi menijo, da je turški admiral uporabil znanje neke starodavne civilizacije iz ledene dobe, čeprav so te domneve zelo špekulativne in sodijo med t.i. psevdo-znanstvene domneve.
Zemljevid turškega admirala trenutno hrani knjižinica v palači Topkapi, javnosti pa ni na ogled.
Doprsni kip Pirija Reisa v turškem pomorskem muzeju v Carigradu
