bikoborbe Svet24.si

Biki v Kolumbiji si lahko oddahnejo, konec je ...

duši Svet24.si

Jasni znaki, da je nekdo iz vaše dušne skupnosti

823603_092-strancar Necenzurirano

Znani slovenski podjetnik na avstrijski zatožni ...

mitja kunstelj-pl Reporter.si

Tako je sodišče sesulo Mitjo Kunstlja, ki je ...

osijek pm Ekipa24.si

Grozljivka na Hrvaškem: prerešetali so avto ...

Govori se, da se ne bo vrnila v javnost do leta 2025 Odkrito.si

Kate Middleton - tehtala naj bi le 39 kg …

doncic Ekipa24.si

Uf, kakšne brutalne besede Luke Dončića po ...

Nas bo Elon Musk pokončal?

kš, 26.04.2024 09:51:37

Sateliti Starlink, ki jih je zasnoval Elon Musk, bi lahko spremenili Zemljino magnetno polje in nas počasi zastrupili, opozarja nekdanja znanstvenica agencije NASA.

Delite na:
Nas bo Elon Musk pokončal?
Resno? Je on tisti, zaradi katerega bo planet uničen? Profimedia

Nekdanja strokovnjakinja in fizičarka ameriške vesoljske agencije NASA opozarja, da bi poceni satelitske »megakonstelacije«, kot je Starlink Elona Muska, lahko povzročile motnje v Zemljini magnetosferi in nas vse izpostavile smrtonosnim kozmičnim žarkom. Dr. Sierra Solter-Hunt se v svoji novi raziskavi opira na nove ocene, da Muskovo podjetje SpaceX vsako uro v atmosfero izpusti več kot 1,3 tone ostankov satelitov za brezžični internet, kar v orbiti ustvarja kovinsko plast »prevodnih delcev«. »Bila sem zelo presenečena,« je za DailyMail.com povedala znanstvenica in dodala: »Nihče ni veliko raziskoval kopičenja kovinskega prahu iz vesoljske industrije. Po zadnji oceni astronomov iz marca letos je v orbiti 5504 satelitov Starlink, od katerih jih deluje 5442. Načrtovanih je še več deset tisoč satelitov. Delci iz teh satelitov ob koncu dobe trajanja bi lahko popačili ali spremenili magnetno polje /…/ z vsemi visokoprevodnimi kovinskimi odpadki, ki se vsi usedajo le na eno območje.«

Čeprav gre za »skrajni primer«, bi lahko takšna plast nabitega kovinskega prahu privedla do »razkrajanja atmosfere«, podobnega starodavni usodi Marsa in Merkurja.

Izjemna znanstvenica, ki svari ves svet!

Znanstvenica, ki trdi, da bodo Muskovi projekti lahko uničili planet.
Znanstvenica, ki trdi, da bodo Muskovi projekti lahko uničili planet.
Linkedin

Dr. Sierra Solter-Hunt je leta 2012 delala v raziskovalni skupini Nasine vesoljske sonde Stardust, ki je lovila komete, nato pa je tri leta delala v raziskovalnem laboratoriju ameriških zračnih sil. Tam je preučevala elektromagnetno obnašanje plazemskih ploskev v nizki zemeljski orbiti (LEO), območju zgornje atmosfere, kjer je tudi orbitalno omrežje Starlink. Zdaj svetuje o vplivu vesoljskega vremena na vesoljsko industrijo.

Znanstvenica meni, da se bodo plavajoče kovinske vesoljske smeti verjetno naselile v zgornjem delu ionosfere – približno 50 do 400 milj nad Zemljino površino – in oslabile njeno magnetno polje.

»Zdaj je v orbiti približno 10.000 satelitov, čez 10 do 15 let pa jih bo verjetno že 100.000,« je povedala dr. Solter-Hunt.

»Ko jih bo 100.000, mislim, da bo morda že prepozno,« je dejala o tem, da bi ukrepali »glede tega nenačrtovanega geoinženirskega poskusa, ki se bo zgodil«.

Starlink - Internet v vsakem kotičku sveta
Starlink - Internet v vsakem kotičku sveta
Profimedia

Skrbi jo, da so ti drobni kovinski delci že zdaj veliko večji od teže magnetno nabitih delcev, ki varujejo Zemljo pred kozmičnim sevanjem.

Najtežji znani del Zemljine magnetosfere sta veliki zanki ujetih delcev, imenovani Van Allenovi pasovi – dve območji majhnih delcev v obliki krofa, ki ju napaja kozmično sevanje iz Sonca.

Pasova se vlečeta od Zemljinega magnetno nabitega severnega in južnega tečaja.

Teža tega vitalnega območja je v primerjavi s kovinskimi ostanki, ki bi ga lahko odrezali od Zemlje, neverjetno majhna – Van Allenovi pasovi imajo skupno maso le približno 0,18 grama.

»Mase drugih delov magnetosfere (obročastega toka, plazmasfere itd.),« kot je zapisala v svojem novem članku, objavljenem na portalu Cornell arXive, »niso splošno ocenjene, vendar so manj goste kot Van Allenovi pasovi.« Ta mala teža in masa magnetosfere pomenita, da bi lahko imela velika količina težkih satelitskih ostankov dramatičen vpliv brez primere. »Mislim, da moramo takoj prenehati uporabljati ionosfero in atmosfero kot koš za smeti vesoljske industrije,« je že večkrat poudarila.

Je Elon tisti, ki nas bo pokončal?
Je Elon tisti, ki nas bo pokončal?

Tudi drugi so glasni!

V zadnjih letih so tako akademski astronomi kot satelitska podjetja, ki so SpaceX-ovi tekmeci, pri ameriški zvezni komisiji za komunikacije (FCC) podali več let trajajoče uradne pritožbe zaradi SpaceX-ovih ambicij pri projektu Starlink. Astronome skrbi, da bi lahko vesoljsko smetišče tega podjetja trajno oviralo zemeljske observatorije in s tem ustavilo preučevanje vesolja.

»Dodajanje skoraj 30.000 satelitov Starlinka bo povzročilo motnje na celotnem področju astronomskih raziskav,« je FCC povzel pritožbe akademskih raziskovalcev v svoji odločitvi o satelitskih načrtih Gen2 družbe SpaceX 29. novembra 2022. Več znanstvenikov je že izrazilo svoje pomisleke, med njimi kanadska astronavtka in profesorica planetarne znanosti dr. Samantha Lawler in dr. Meredith Rawls, raziskovalka v observatoriju Vera C. Rubin. »Ko sem slišala dr. Samantho Lawler /.../ govoriti o tem, da nihče ne ve, kaj se lahko zgodi, ko začnejo ponovni vstopi satelitov redno ustvarjati razbitine,« je dejala dr. Solter-Hunt, »sem to želela podrobneje preučiti v svojem doktoratu iz fizike plazme.«

Nekateri menijo, da pretirava

Vendar so nekateri astrofiziki in planetarni znanstveniki izrazili dvom o hipotetično najslabšem možnem scenariju v novem dokumentu. Raziskovalka Fionagh Thompson z Univerze Durham v Združenem kraljestvu je za Live Science povedala, da se zdijo ocene dr. Sierre Solter-Hunt o številu prihodnjih satelitov »pretirane«, saj so ambiciozni načrti podjetij za izstrelitev po navadi pretirani.

Ugotovila je, da je članek »zanimiv miselni eksperiment«, vendar je dodala, da ga »ne bi smeli razumeti kot 'to se bo zgodilo'«.

Dr. John Tarduno, strokovnjak za magnetosfero in planetarni znanstvenik na Univerzi Rochester v New Yorku, je posebej kritiziral hipotezo novega članka, da bi se lahka gostota kovinskih ostankov tako zgostila, da bi kot magnetni ščit odrezala Zemljo od Van Allenovih pasov.

Starlink - tako je videti, ko izstrelijo raketo.
Starlink - tako je videti, ko izstrelijo raketo.
Profimedia

Vesoljskih smeti je ogromno, od izrabljenih raket do mrtvih satelitov. Zemljevid kalifornijskega podjetja LeoLabs, ki se ukvarja s spremljanjem satelitov in zaznavanjem trkov, razkriva obseg problema.

»Celo pri gostotah vesoljskega prahu, o katerih razpravljamo, je neprekinjena prevodna lupina kot pravi magnetni ščit malo verjetna,« je dejal dr. Tarduno.

Nekatere predpostavke raziskave so po njegovih besedah verjetno »preveč preproste in malo verjetne, da bi bile pravilne«.

Niso se ji oglašali

Dr. Sierra Solter-Hunt pa je med drugim povedala, da nihče od njenih kritikov ni mogel oporekati njeni osnovni predpostavki, čeprav je osebno zahtevala globljo konstruktivno kritiko.

»Obrnila sem se na nekatere od njih, da bi podrobneje pojasnili, kako bi lahko izboljšala raziskavo o elektrostatičnih podpisih, pa tega preprosto niso vedeli,« je dejala, »ali pa so bili nedosegljivi.«

»Zato menim, da v tem trenutku ni nobene prave znanstvene kritike,« je sklenila, »članek pa je v postopku strokovnega pregleda.«

Dr. Samantha Lawler z Univerze Regina v Kanadi, ki je navdihnila njene raziskave, je novo študijo označila za »resnično pomemben prvi korak«, ki opozarja na »strašljivo« količino prahu iz vesoljskih plovil, ki se nabira v atmosferi.

Dr. Lawlerjeva je dejala, da bi lahko bile posledice tega satelitskega onesnaževanja povsem drugačne, kot smo vajeni razmišljati.

Kaj je Starlink?

starlink
Starlink
Profimedia

Projekt Starlink, ki ga je zasnoval Elon Musk s svojim podjetjem SpaceX, je globalna mreža satelitov, postavljenih v zemeljsko orbito. Cilj projekta je zagotoviti hiter in zanesljiv internetni dostop po vsem svetu, tudi v odročnih in težko dostopnih območjih, kjer trenutno ni dostopa do interneta ali je ta zelo počasen. Sateliti so razporejeni tako, da pokrivajo skoraj vsak kotiček planeta, s čimer omogočajo ljudem, da ostanejo povezani ne glede na to, kje so.

Vizionar ali uničevalec?

Elon Musk je podjetnik in izumitelj, znan po svojem delu na področju tehnologije in vesoljskih raziskav. Rodil se je leta 1971 v Pretoriji v Južni Afriki. Je ustanovitelj in izvršni direktor podjetij SpaceX, ki se ukvarja z vesoljskimi poleti, in Tesla, Inc., ki proizvaja električne avtomobile in rešitve za shranjevanje energije. Poleg tega je povezan s projektom Starlink za zagotavljanje globalnega internetnega dostopa in s projektom Hyperloop, futurističnim konceptom prevoza s kapsulami, ki potujejo po vakuumskih ceveh z izjemno hitrostjo. Musk je znan po svoji viziji prihodnosti, ki vključuje kolonizacijo Marsa, razvoj trajnostne energije in revolucijo v transportu.

2437835fd38339805be4fd42bf03957b.jpeg