Misterij kristalnih lobanj
Kristalne lobanje, katerih starosti in izvora ni mogoče določiti, so zagotovo eni od najskrivnostnejših predmetov na našem planetu.
Človeška lobanja že sama po sebi deluje skrivnostno, nemalokrat grozljivo. Je simbol smrti, nevidnega, skrivnostnega, zastrašujočega, minljivega, preteklih življenj in znanja. V njej se navsezadnje skriva vse tisto, kar človeka dela človeka - njegovi možgani - in kar ga neposredno povezuje z zunjanjim svetom - oči, ušesa, nos in usta.
Z lobanjo so povezane skrivnostne moči in zato ni čudno, da so jo za svoj simbol izbrali mnogi - od piratov do SS-ovcev, častili so jih v indijskih, ameriških in drugih civilizacijah. Najbolj skrivnostne pa so zagotovo kristalne lobanje, narejene iz kremenovega kristala - kvarca ali kamene strele, ki naj bi izvirale iz predkolumbovskih ameriških civilizacij.
Najslavnejša lobanja
Najbolj slavna kristalna lobanja pripada Britanki Anne Mithcell-Hedges, ki jo ima shranjeno na plišastem podstavku na komodi. Lobanja je težka malo več kot 5 kilogramov in je izklesana iz čistega kvarca. Anna je daljnega leta 1924 spremljala svojega očima Frederica, pustolovca in amaterskega arheologa na raziskovanju v Belizeju v Srednji Ameriki, kjer je brskal za ostanki legendarne Atlantide. Prav na njen 17. rojstni dan mu je pomagala čistiti vrh nekega majevskega templja, ki ga je Frederic odkril nekaj let pred tem, ko se je pod oltarjem nekaj zalesketalo. Ko je predmet izvlekla, se je izkazalo, da gre za lobanjo iz prozornega brezbarvnega materiala, brez spodnje čeljusti. Slednjo je našla tri mesece kasneje. Ko so lobanjo izmerili, so ugotovili, da je visoka 13, dolga 18 in široka 13 centimetrov. Glede na obliko pa je lobanja ženska.
Domačini so povedali, da je lobanja njihovo božanstvo, ki lahko človeka ozdravi, lahko pa mu prinese tudi smrt. Ko sta Frederic in Anne tri leta kasneje Ameriko zapustila, so jo domačini iz hvaležnosti, ker jim je priskrbel oblačila in zdravila, podarili njenemu očimu.
Skrivnost 13-ih lobanj
Annina lobanja je le ena od osmih doslej najdenih kristalnih lobanj. Po legendi naj bi jih skupaj bilo trinajst. "Ko bo odkritih vseh trinajst, bodo ljudje lahko začeli živeti v dobi miru, harmonije in ljubezni," pravi legenda. Po njej naj bi prvo lobanjo Majem podarili bogovi z neba. Ti pa so iz nje uspeli izvleči znanje in izdelali še 12 enakih. Te pa naj bi kasneje razpršili po Zemlji, skrite pa naj bi bile na območjih, kjer se pojavljajo gravitacijski vrtinci. Šele, ko bo človeštvo dovolj razvito, bo lahko razumelo njihov pomen in delovanje, še pravi legenda.
Druga srednjeameriška legenda, v katero so verjeli Maji in Azteki, govori o tem, da je svet bil uničen štirkrat, zdaj pa živimo "pod petim Soncem" in da bo naš svet uničen s potresi, uničeno pa bo tudi življenje. Prerokbe, ki so jih pustili ti stari narodi, ki so imeli veliko znanja o astronomiji, goorijo da vse od časov, ko so ljudje naseljevali dvanajst planetov, obstaja trinajst kristalnih lobanj. Vse so bile zaupane ljudem na Zemlji, ki so se imenovali Atlanti, ti pa so jih zapustili Majem. Če bo kdo uspel zbrati vseh trinajst lobanj na enem mestu, pravi prerokba, nam bodo lahko te razkrile podatke o našem poreklu in navodilo, kako naj se izognemo katastrofi.
So stare več tisoč ali celo več milijonov let?
Kristalne lobanje so zagotovo eden od najbolj skrivnostnih predmetov na Zemlji. Ker so narejene iz kristala, njihove starosti ni mogoče določiti. Ocenjujejo, da so stare vsaj 12.000 let, čeprav nekateri njihovo starost potiskajo celo v fantastičnih nekaj milijonov let v preteklost. Tiste, ki so jih našli, so narejene iz navadnega kremenovega kristala (brezbarvne), rožnatega ali dimljenega kvarca (sivkaste) in iz ametista (škrlatne barve).
Ne glede na material, pa bi te lobanje tudi danes, s sodobno tehnologijo, le težko naredili, tako da ostaja skrivnost, kako je to uspelo ljudem v davnih časih in s primitivnimi orodji. Zakaj so tisti, ki so jih naredili, izbrali prav kremen, ni znano. So pa poznavalci izračunali, da bi za izdelavo ene lobanje s tehnikami, za katere vemo, da so jih poznali v Ameriki pred Kolumbom, porabili kar 70 let vsakodnevnega dela skozi tri generacije.
"Ta prekleta stvar sploh ne bi smela obstajati!"
Anna je lobanjo odnesla tudi dvema raziskovalcema, zakoncema Dorland, ki sta jo preučevala polnih šest let. Nekega večera je gospod Dorlan, ko je sedel ob kaminu, poleg njega pa je bila lobanja, opazil, da oči izjemno dobro odsevajo ogenj. Kasneje je ugotovil, da v njej nameščen nenavaden optični sistem, ki to omogoča. V lobanjskem dnu je našel prozorno telo, ki deluje kot prizma in svetlobo lomi pod kotom 45 stopinj in jo usmerja v očesni votlini. Zadnji del lobanje pa je narejen podobno kot leča, ki zbira svetlobo iz vseh strani in jo prav tako usmerja v očesni votlini. Nekoč je opazil, da osvetljeno lobanjo obdaja tudi sij, podoben mesečevemu "prstanu", ki je iz lobanje seval skoraj pol metra daleč. Kako so izdelovalci to naredili, ostaja skrivnost.
Eno od najdenih lobanj so leta 1970 prinesli tudi v Hewlett-Packardov laboratorij v Kaliforniji na podrobne raziskave. Po njih so v laboratoriju zapisali: "Starosti lobanje ni mogoče določiti. Verjetno veliko idej o njeni domnevni moči izhaja zaradi lomljenja svetlobe pri premikanju bodisi lobanje ali vira svetlobe." Tudi njihovi raziskovalci so se strinjali, da s takratno tehnologijo lobanje ne bi mogli izdelati iz tega materiala. Eden od kristalografov je celo izjavil: "Ta prekleta stvar sploh ne bi smela obstajati."
Zdravilne, psihične in parapsihološke moči
Krožijo tudi govorice, da imajo lobanje nenavadne moči - tudi zdravilne. Tom Bearden, ameriški ekspert na področju psihotronike verjame, da lahko lobanja v rokah izkušene osebe postane instrument za zdravljenje. Frekvenca kristalne lobanje se lahko prilagodi frekvenci uma in telesa pacienta in tako se poveča njena blagotvorna energija, rezultate pa je moč najprej opaziti na pacientovi auri.
Marianne Zezelic trdi, da lobanja “stimulira in jača psihične sposobnosti. Kristal služi kot akumulator zemeljskega magnetizma. Ob fokusiranju na kristalno lubanjo oči vzpostavijo harmonično relacijo in stimulirajo magnetizem, zbran v področju možganov, imenovanem cerebelum. Na ta način cerebelum postane rezervoar magnetizma, vpliva na kvaliteto magnetnega pretoka skozi naše oči. Količina energije, ki vstopa v možgane se poveča in magnetna pola možganov tik nad očmi se vzburita, kar povzroči, da se začnejo pojavljati tako psihični kot parapsihološki fenomeni," razlaga Zeleliceva. Tako lobanja tudi postane ojačevalec in prenašalec psihične energije in zemeljskih energetskih sil.
Tudi že omenjena preučevalca lobanje, zakonca Dorland, sta poročala o nenavadnih učinkih lobanje nanju. V šestih letih, ko sta preučevala lobanjo sta prenehala kaditi in piti kavo, postala pa sta tudi vegetarijanca. Vse to pripisujeta delovanju kristalne lobanje na njuno zavest.
O podobnih učinkih so povedali tudi nekateri drugi, ki so se znašli v bližini katere od kristalnih lobanj. Nekateri so postali zaspani, drugim je začelo pospešeno biti srce, nekaterim se je nenadoma izostril voh ali pa so zavohali mošus. Nekateri so poročali tudi, da so ob prisotnosti lobanje zaslišali zvonove ali človeške glasove in po mnenju ezoterikov lobanja vsebuje telepatske podatke o izvoru človeštva, ki pa jih bomo lahko razumeli šele, ko bomo evolucijsko napredovali.
Računalnik, katerega vstopno geslo šele moramo odkriti?
Svetovni center za raziskovanje neznanih pojavov je štiri leta izvajal poskuse z lobanjami in ugotovil naslednje:
Pri kristalnih lobanjah je na delu neznana inteligenca ali program, ki je vanje vgrajen in ki pri ljudeh ustvarja specifična energetska polja. Delovanje teh polj na testirane osebe je pozitivno, instrumenti pa so zabeležili povečanje harmonije in ravnotežja v njihovih biomagnetnih poljih.
Osebe, ki so v bližini lobanj meditirale so lahko prispele v alternativna stanja zavesti, nekatere so imele vizije, drugi so občutili osvoboditev globokih emocij ali karme, ki se nahajajo v njihovih čakrah. Manjši del testiranih je doživel veliko radost ali blaženost.
Pri posameznikih se je pojavilo tudi spontano odpiranje njihovih notranjih duhovnih sposobnosti, predvsem tretjega očesa in zmožnost komuniciranja z duhovi.
Philis Goeld, soavtorica knjige "Sporočilo kristalne lobanje" je zapisala: "Verjamem, da je lobanjo moč uporabiti kot duhovni fokus, s pomočjo katerega iz kolektivnega nezavednega lahko izvlečemo modrost in znanje. Kristalna lobanja je kot nekakšen računalnik, za katerega pa šele moramo odkriti pravo geslo."
