Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

pakiranje Njena.si

Celotnega pakiranja in selitve v oddaji ne vidite

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Mali veliki žandar iz Francije

D.K., 04.02.2023 02:50:24

Pred nekaj dnevi je minilo 40 let od smrti enega največjih komikov vseh časov in najbolj priljubljenega filmskega igralca v Franciji.

Delite na:
Mali veliki žandar iz Francije
Luisa de Funesa se najbolj spominjamo po vlogi koleričnega žandarja iz St. Tropeza. Profimedia

Kdo ne pozna koleričnega možaka z visoko plešo, velikim nosom in izrazitim obrvnim lokom nad očmi, ki je znal s svojim obrazom narediti tisoč in eno grimaso, eno bolj smešno kot drugo? Louis de Funes, dame in gospodje. Nastopil je v več kot 150 filmih in 100 odrskih predstavah.

De Funes je bil sposoben neverjetnih obraznih transformacij, verjetno je bil pri tem celo najboljši
De Funes je bil sposoben neverjetnih obraznih transformacij, verjetno je bil pri tem celo najboljši od vseh.
Profimedia

Legendarni francoski igralec se je rodil 31. julija 1914, tri dni po začetku prve svetovne vojne. Njegovo polno ime je Louis Germain David de Funes de Galarza in kot daje slutiti priimek, po rodu sploh ni Francoz, ampak Španec. Njegova starša sta 1904 iz Seville pribežala v Francijo, ker so njuni starši nasprotovali poroki. Oče Carlos Louis de Funes de Galarza je bil po mamini strani iz baskovske plemiške družine Galarza, medtem ko je bil njegov oče iz Funesa. Oče slavnega igralca je bil Španiji odvetnik, ko pa se je z ženo preselil v Francijo, se je ukvarjal z brušenjem diamantov, mama Leonor Soto Reguera pa prihaja iz Galicije in je po očetu, igralčevem dedku, portugalskega rodu.

Od pianista do komika

Ob 40-letnici smrti so v ulici, kjer je de Funes živel od 1954 do 1962 postavili spominsko obeležje.
Ob 40-letnici smrti so v ulici, kjer je de Funes živel od 1954 do 1962 postavili spominsko obeležje.
Profimedia

Med prijatelji znan tudi kot Fufu je de Funes tekoče govoril francosko, špansko in angleško. V otroštvu je zelo rad risal in igral klavir. Pozneje je v Parizu obiskoval licej Condorcet, vendar ni dokončal šolanja. Opravljal je priložnostna dela in bil redno odpuščen. Potem je našel novo priložnost kot barski pianist, največkrat je igral v barih v Pigalleu, kjer je zabaval goste tudi s svojimi grimasami. Eno leto je celo študiral igro, kjer je navezal številne kontakte, med drugim tudi z Danielom Gelinom, prav tako poznejšim igralcem.

Leta 1936 se je de Funes poročil z Germaine Carroyer, s katero je imel sina Daniela, par pa se je ločil 1942. Tudi na prehodu v štirideseta je de Funes pretežno služil denar za preživetje z igranjem klavirja in razmišljal o tem, da za plešastega, majhnega in koščenega igralca prav veliko priložnosti v filmih na tem svetu ni. Njegova žena in Daniel Gelin sta ga uspela prepričati, da se je znebil svojega strahu. Ko so Pariz okupirali Nemci, je študiral klavir v glasbeni šoli in tam spoznal tajnico, poznejšo drugo ženo Jeanne de Maupassant, ki je zanj rekla, da se je v trenutku zaljubila v mladeniča, ki je igral jazz kot bog. Poročila sta se 1943 in ostala skupaj vse do konca igralčevega življenja. Par je imel dva sina: Patrick, ki se je rodil 1944, je postal zdravnik, Olivier, rojen 1949 pa je postal pilot pri Air France in nekaj malega tudi igral v očetovih filmih.

Prva leta le obrobne vloge

Neumnost mogočnih (1971) s številnimi kostumskimi preobrazbami.
Neumnost mogočnih (1971) s številnimi kostumskimi preobrazbami.
Profimedia

Kariera v igralstvu se je za de Funesa najprej začela na odrskih deskah, kjer je doživel nekaj uspehov, ob enem pa je nastopil tudi v nekaj obrobnih vlogah v filmih. Tudi pozneje, ko je bil že velika filmska zvezda, je še vedno rad nastopal v gledališčih. Njegova najbolj znana in veličastna predstava je Oscar, ki jo je pozneje prenesel tudi na filmsko platno. Prvič se je pojavil v filmu Barbizonova skušnjava (1945), kjer je odigral kakih 40 sekund. Vlogo mu je priskrbel kdo drug kot dobri prijatelj in uveljavljeni igralec Daniel Gelin. V naslednjih letih je nastopil v več kot 80 filmih z obrobnimi vlogami, preden je dobil pravo priložnost. De Funes je imel zelo dodelano dnevno rutino – zjutraj je sinhroniziral filme priznanih tujih igralcev kot je italijanska legenda Toto, zvečer pa je nastopal v gledališču.

V gradu Clermont je manjši muzej v spomin na velikega francoskega komedijanta.
V gradu Clermont je manjši muzej v spomin na velikega francoskega komedijanta.
Profimedia

Končno so nanj posvetili reflektorji slave v filmu Jeana Giraulta, Pouic-Pouic (1963), kjer je odigral glavno vlogo. Uspeh filma je de Funesu zagotovil več kot soliden prihodek in nove glavne vloge. Istega leta je požel tudi mednarodno prepoznavnost in slavo s prvim filmom iz njegove najbolj slavne serije Žandar iz St. Tropeza. Velikanski uspeh majhnega tečnega žandarja Ludovica Cruchota s francoske riviere je poskrbel še za 5 nadaljevanj, prav zadnji, Žandar in žandarke 20 let pozneje, je bil tudi zadnji de Funesov film.

Nemsrtni dvojec De Funes in Bourvil

Naivnež (1965), prvi od dveh filmov z Bourvilom. Dvojec je imel na filmskem platnu izjemno kemijo.
Naivnež (1965), prvi od dveh filmov z Bourvilom. Dvojec je imel na filmskem platnu izjemno kemijo.
Profimedia

1965 je posnel komedijo Naivneža skupaj s še eno legendo, Bourvilom. Film pod taktirko Gerarda Ouryja, v katerem de Funes in Bourvil peljeta Cadillaca, polnega zlata, heroina in dragih kamnov v Bordeaux, je bil ne samo uspešnica, pač pa je pokazal, da ima igralski dvojec izjemno kemijo na filmskem platnu. Igralca sta ponovno sodelovala tudi v enem najbolj uspešnih francoskih filmov v zgodovini, Veliki avanturi (1966), ki ga je videlo kar 17,3 milijona Francozov in velja tudi za komercialni vrhunec de Funesove igralske kariere.

Velika avantura (ali Čaj za dva) je eden komercialno najbolj uspešnih francoskih filmov.
Velika avantura (ali Čaj za dva) je eden komercialno najbolj uspešnih francoskih filmov.
Profimedia

Tretji film dvojca, Neumnost mogočnih, je prekinila nenadna smrt Bourvila 1970, zato je njegovo vlogo prevzel Yves Montand. V tem obdobju je bil Louis de Funes največji francoski komični igralec. Med 1964 in 1979 je prav s svojimi filmi kar sedemkrat pristal na lestvici najbolj uspešnih filmov leta. Leta 1968 so bili na primer vsi njegovi trije filmi med prvo deseterico, z Malim kopalcem, še eno kultno komedijo, kjer de Funes igra graditelja čolnov, na prvem mestu.

Večina filmov je kultnih

Predzadnji film, Zeljna juhica (1982) z Jacquesom Villeretom.
Predzadnji film, Zeljna juhica (1982) z Jacquesom Villeretom.
Profimedia

Ni pa snemal le svojih filmov. Z Jeanom Maraisom in Mylene Demongeot je zaigral v trilogiji Fantomas, kjer nastopi tudi njegov sin Olivier, sodeloval je tudi z Gabinom, Fernandelom, Coluchom in drugimi velikimi francoskimi imeni, a kot rečeno, najbolj slavna je serija žandarjev z režiserjem Jeanom Giraultom. 1975 bi moral de Funes z Ouryjem ponseti film Krokodil o južnoameriškem diktatorju, vendar je zaradi težav s srcem pristal marca tega leta pristal v bolnišnici in za nekaj časa prekinil igralsko kariero. Leto pozneje je nastal film Perutnička ali bedrce (1976), skupaj s še enim velikim genijem, Coluchom, ki velja za njegovo največjo mojstrovino. Njegova zadnja dva filma sta Zeljna juhica (1981) in Žandar in žandarke (1982).

Še ena uspešna komedija je bila Le petit baigneur (1968).
Še ena uspešna komedija je bila Le petit baigneur (1968).
Profimedia

Kljub mednarodni prepoznavnosti de Funes nikoli ni bil pretirano znan v angleško govorečih deželah. Edinkrat, da so v ZDA postali pozorni nanj, je bil 1974 posnet film Nore dogodivščine rabina Jacoba, v katerem je znana scena s plesom na ulici, za vlogo pa je bil nominiran za Zlati globus.

Povsem drugačen kot na velikem platnu

Za de Funesa so govorili, da je za razliko od svojih likov v resničnem življenju precej plah in tih človek. Bil je sposoben naravnost genialnih hipnih transformacij izrazov na obrazu, prijel se ga je celo vzdevek »človek s 40 obrazi na minuto«. V večini svojih filmov je igral vlogo nepredvidljivega histeričnega moža srednjih let ali hiperaktivnega in z napadi jeze polnega starca. De Funes je bil precej drobne postave, meril je le meter in 64 centimetrov, skupaj s kretnjami ter obraznimi potezami in izrazi pa je znal poskrbeti za salve smeha, sploh s poplavo besed. To je prišlo najbolj do izraza v filmih z Bourvilom, ki je vedno igral mirnega, rahlo naivnega in dobrovoljnega človeka.

Roselyne Duringer, ustanoviteljca muzeja, skrbi tudi za igralčev grob nedaleč od gradu. Posajene so
Roselyne Duringer, ustanoviteljca muzeja, skrbi tudi za igralčev grob nedaleč od gradu. Posajene so tudi njegove vrtnice.
Profimedia

V sedemdesetih je postal de Funes zelo premožen človek, 1973 je postal vitez Francoske legije časti, prebival pa je v dvorcu Clermont iz 17. stoletja, ki stoji v Le Cellierju blizu Nantesa na zahodu Francije. Grad, ki stoji nad reko Loire, je podedovala njegova žena, ki izhaja iz rodbine Maupassantovih. De Funes je bil obseden z vrtnicami in je imel posajene številne grede okoli dvorca, po njem pa je poimenovana celo 1987 ustvarjena vrsta vrtnice, oranžna MElrestif ali Vrtnica Louis de Funes.

Graščaka je izdalo srce

Četica čudaških žandarjev, enkrat pod vodstvom Cruchota, drugič pod taktirko Michela Galabruja, v pr
Četica čudaških žandarjev, enkrat pod vodstvom Cruchota, drugič pod taktirko Michela Galabruja, v predzadnjem od šestih filmov, kjer imajo opravka z marsovci.
Profimedia

V poznih letih je imel po dveh infarktih precejšnje težave s srcem. Tretji infarkt 27. januarja 1983 je bil zanj usoden, doletel ga je le nekaj mesecev po zaključku snemanja zadnjega filma z Žandarjem. Louisa de Funesa so pokopali na mestnem pokopališču, ki leži v sklopu njegovega posestva. V gradu je danes muzej, posvečen velikemu malemu francoskemu igralcu.Francoska pošta je v njegov spomin 1998 izdala pisemsko znamko, ob sinu Olivierju pa se je v igralstvu poskusila tudi nečakinja Isabelle de Funes. Vnukinja Julia de Funes je znana francoska filozofinja.

Čeprav je bil filmski genij, producenti z njim niso pretirano radi delali, saj je bil izven snemanj zelo redkobeseden, rad se je zavlekel v kak kot ter se držal zase, kljub slavi in bogastvu pa je veljal tudi za izjemnega skopuha. V enem od intervjujev je povedal, da so bili njegova največja komedijantska inspiracija njegova mama, Charles Chaplin in Laurel & Hardy. Ob obletnici njegove smrti so 27. januarja letos v ulici Maubeuge v Parizu, kjer je de Funes živel med leti 1954 in 1962, postavili spominsko ploščo. Slavnostni govornik je bil tudi ustvarjalec glasbe za njegove filme, romunsko francoski skladatelj Vladimir Cosma.