Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

pakiranje Njena.si

Celotnega pakiranja in selitve v oddaji ne vidite

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Koliko nas mora preživeti katastrofo, da preživimo kot vrsta?

kl, 15.05.2021 09:00:48

Jedrska vojna, padec asteroida, pandemija ... Ni si težko predstavljati nenadnega konca človeštva. Ampak, najmanj koliko ljudi bi moralo preživeti, da bi naša vrsta obstala?

Delite na:
Koliko nas mora preživeti katastrofo, da preživimo kot vrsta?
Mesta bi bila v primeru globalne katastrofe najbolj prizadeta Pixabay

Kratek odgovor je: "Odvisno od katastrofe". Različne katastrofe bi povzročile različne pogoje, v katerih bi morali vztrajati preživeli. Jedrska vojna bi na primer povzročila t.i. "jedrsko zimo", v kateri bi se preživeli soočili z zimskimi temperaturami tudi poleti in posledično lakoto, če pustimo ob strani tudi izpostavljenost sevanju.

Vendar če pustimo ob strani te dodatne pogoje in se osredotočimo le na nujno potrebno število preživelih, si lahko predstavljamo, da je to veliko manjše od trenutnega števila ljudi na Zemlji, ki je ocenjeno na malo manj kot 8 milijard.

dna Pixabay.jpg
Raznolikost genov oz. genska diverziteta je ključna za preživetje vrste
Pixabay

Največja nevarnost: pomanjkanje raznolikih genov

"Z nekaj sto preživelimi, bi naša vrsta lahko obstajala še nekaj stoletij," je za revijo Live Science povedal antropolog iz oregonske univerze, Cameron Smith.

Smith je naredil študijo, v kateri je preučil zgodnje človeške civilizacije in načine, na katere ljudje koloniziramo prostor, ki so mu omogočile vpogled v možnosti naše vrste za preživetje apokalipse. Po njegovem mnenju bodo v primeru propada civilizacije najbolj ranljiva velika mesta, saj so popolnoma odvisna od dostave hrane in energije. V primeru globalne katastrofe se bodo po njegovem preživele populacije razpršile, da bi lahko poiskale dovolj hrane in druge vire za preživetje, ali območij, na katerih bi jih lahko pridobile ali pridelale.

V obdobju zgodnjega neolitika, ko se je končala zadnja ledena doba - pred okoli 12.000 leti - in so ljudje prvič začeli s kmetijstvom, so bili razpršeni v manjših vaseh, ki so štele od nekaj sto do okoli 1.000 prebivalcev. "Te populacije so bile večinoma samozadostne, vendar pa so imele med seboj stike. In v apokaliptičnem scenariju bi se zelo verjetno zgodilo nekaj podobnega," pravi Smith.

V preživeli populaciji bi bilo dovolj že nekaj sto posameznikov, kar bi obdržalo sistem dovolj velike genske raznolikosti, še meni. Največja nevarnost, s katero bi se soočilo tako zreducirano človeštvo, je namreč zagotovo križanje med bližnjimi sorodniki. Posledice porok in potomcev med bližnjimi sorodniki ljudje poznamo že dolgo, zato so spolna razmerja med njimi že dolgo "tabu" oziroma ponekod celo zakonsko prepovedana. Očiten primer posledic je španska veja Habsburžanov, ki je vladala Španiji v 16. in 17. stoletju. Dinastija je ohranjala sistem porok v družini, kar je privedlo do njenega konca s kraljem Karlom II., ki je bil neploden in je imel deformiran obraz.

trezor Pixabay.jpg
Zavetišča bi morala biti varna pred tistim, kar bi povzročilo katastrofo
Pixabay

Zavetišča

Seth Baum, direktor Inštituta za preučevanje tveganja globalnih katastrof, pravi, da bi se v primeru grožnje katastrofe, ki bi lahko uničila civilizacijo, morali poskrbeti za nekakšna "zavetišča", kamor bi lahko naselili vsaj del populacije in ki bi predstavljala nekakšno "jedra" ali "otočke", v katerih bi se civilizacija lahko nadaljevala. Pri tem bi bilo zelo pomembno, da bi ti "otočki" bili varni pred vzrokom katastrofe. Za primer navaja Novo Zelandijo in Avstralijo, ki sta se med pandemijo Covida-19 praktično spremenili v od ostalega sveta izolirano zaklonišče in v veliki meri uspeli zadržati virus od svojega teritorija. Kot še en primer navaja tudi Svetovno skladišče semen, ki ga je na norveškem otočju Svalbard ustanovil Cary Fowler, znanstvenik in borec za ohranitev narave ter biodiverzitete.

Pixabay Space Shuttle Sven Bachström.jpg
Pred globalno katastrofo bi se morda rešili z begom v Vesolje
Pixabay

Beg v vesolje

Ena od možnosti je seveda tudi "beg v Vesolje". Astrofizik Frederic Marin, iz univerze v Strassbourgu meni, da bi v tem primeru bilo dovolj, da v Vesolje pošljemo plovilo z 98-imi izbranimi ljudmi. To bi bilo dovolj da bi preživeli 6.300 let dolgo potovanje (z raketami in vesoljskimi plovili, ki smo jih trenutno sposobni narediti) do nam najbližje zvezde Proxime Centauri, okoli katere kroži planet, ki je po mnenju znanstvenikov naseljiv.
Teh 98 ljudi pa ne bi smelo biti izbrano naključno, pač pa bi morali biti pari (49 parov) genetako popolnoma nesorodnih ljudi. Poleg tega bi njihovo razmnoževanje moralo biti nadzorovano, da bi se izognili razmnoževanju med osebami, ki bi bile sorodstveno preveč blizu. Število 98 je spodnja meja, ki bi ob nadzorovanem razmnoževanju še zagotavljala dovolj veliko genetsko raznolikost, meni Marin, "vendar bi bilo 500 bolj varna varianta," dodaja. Temu pritrjuje tudi Smith, ki pravi: "Če stopite na letalo, ki vas bo prepeljalo preko Atlantika do New Yorka, zagotovo ne bi želeli, da bi pilot v letalo natočil samo toliko goriva, da bo zadostovalo do stika s pristajalno stezo. Verjetno bi želeli nekaj rezerve."