Koliko ljudi je potrebnih za obnovo človeštva?
Zgodila se je kataklizma, ki je uničila človeštvo - bolezen, asteroid, vojna, vseeno - preživelo jih je le nekaj. Koliko pa jih je dovolj, da bi se človeštvo spet obnovilo?
Zaenkrat, kljub pandemiji in teorijam zarote o nameravani depopulaciji sveta ali astrološkim napovedim o njegovem koncu, ni videti, da bi se človeška populacija kaj prida zmanjševala. Vendar pa vedno ni bilo tako. Človeška populacija je od nastanka rasla zelo počasi, danes vedo znanstveniki. In vmes vsaj enkrat skoraj izumrla.
Pravzaprav je človeštvo potrebovalo okoli milijon let, da je naraslo na več kot 1.000 posameznikov, danes vedo znanstveniki. Seveda niso imeli na voljo nobene tehnologije, ki bi bila vsaj približno primerljiva z današnjo. Kaj pa, če bi se kataklizma zgodila danes in bi jo v resnici preživelo samo nekaj ljudi. Koliko bi jih bilo dovolj, da bi človek kot vrsta lahko sploh preživel?
Odgovor so našli astronomi in fiziki iz Salzburga, ki pa so raziskovali malce drugače zastavljeno vprašanje - in sicer, koliko ljudi bi morali poslati na nam najbližjo zvezdo Proksimo Kentavri, da bi zagotovili, da bi po 6.000 letih, kolikor bi z današnjo tehnologijo potovanje do tja trajalo, tja kdo prišel.
Pri tem so upoštevali dognanja medicine in genetike, ki vedo, da število ne sme biti premajhno, kajti v tem primeru bi že v nekaj generacijah bili vsi ljudje med seboj bližnji sorodniki, kar pomeni veliko večjo verjetnost genetskih napak. Samo biblična Adam in Eva tako zagotovo ne bi bila dovolj, pa tudi tri osebe istega spola ne.
In prišli so do skoraj neverjetne številke - 98, pri čemer naj bi bilo pol žensk, pol pa moških. Število je zares majhno, vendar po zagotavljanju znanstvenikov poskrbi za dovolj veliko gensko raznolikost, da bi se človeška populacija obdržavala tako dolgo - seveda, če je ne bi medtem uničila še kakšna dodatna kataklizma.
Vsi danes živeči smo "bližnji sorodniki"
Tudi vsi ljudje, ki danes živimo, smo namreč potomci zelo majhnega števila ljudi, ki so nekoč preživeli katastrofo bibličnih razsežnosti, danes domnevajo znanstveniki. Genetsko smo si namreč tako blizu, kot bi bili vsi potomci skupine med okoli 1.000 do 10.000 ljudi. Za primerjavo - dve naključni skupini šimpanzov iz Afrike sta genetsko veliko bolj različni kot celotno človeštvo.
In znanstveniki tudi domnevajo, da vedo, kaj je povzročilo t.i. "ozko grlo" v naši evoluciji. Geološke raziskave so pokazale, da je pred okoli 70.000 leti v Indoneziji izbruhnil supervulkan, ki "živi" še danes - Toba na Sumatri. Posledice izbruha so bile za takratno svetovno populacijo ljudi, ki je štela največ 100.000 posameznikov, katastrofalne in ta se je skrčila na vsega 3.000 ali morda 10.000 ljudi. In ti so predniki vseh skoraj 8 milijard ljudi, kolikor nas trenutno živi na našem planetu.
