To je prestrašilo celo ameriškega predsednika!
Leta 1983 je luč sveta ugledal televizijski film Dan potem, ki je v dnevne sobe ameriških domov ponesel grozljivo vizijo jedrskega holokavsta.
Duhove je buril že pred predvajanjem: ideja o nazornem prikazu uničenja in posledic je številne tako zelo razburila, da je televizijska mreža ABC zanje vzpostavila telefonsko linijo in sklicala odbor strokovnjakov, ki je razpravljal o tematiki.
Je film učinkoval katarzično ali je šlo zgolj za senzacionalizem? Postaviti se je mogoče na eno ali drugo stran, a skoraj ni mogoče zanikati, da film ni vplival na svetovne voditelje, s takratnim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom vred.
Kakor koli že, gre za fenomen, ki mu v zgodovini televizije ni para. Do leta 2009 je bil celo najviše ocenjeni televizijski film dotlej.
Izbruh jedrske vojne
V filmu vojna izbruhne zaradi kopičenja sovjetskih sil v Vzhodni Nemčiji, kar na vzhodni strani železne zavese upravičujejo z vojaškimi vajami, ki jih dovoljuje Varšavski pakt. A pravi cilj Sovjetske zveze je, da iz zahodnega dela Berlina z ustrahovanjem prežene Združene države Amerike, Veliko Britanijo in Francijo. Do konflikta pride, ko se Združene države Amerike ne uklonijo pod pritiskom Sovjetov, zato ti na mejo med Vzhodno in Zahodno Nemčijo pošljejo svoje enote. Upor v vzhodnonemški vojski 15. septembra je vzrok za sovjetsko blokado zahodnega dela Berlina, in ker Sovjetska zveza ne popusti, Združene države Amerike zvišajo stopnjo pripravljenosti svoje vojske. Že naslednji dan izbruhne vojna: Sovjetska zveza izprazni Moskvo, Združene države Amerike pa nekatera svoja večja mesta. Ni jasno, katera država prva uporabi jedrsko orožje, so pa vidne posledice: severozahodni del in območje srednjega zahoda Združenih držav Amerike sta opustošena.
Na to ozadje je naslikana zgodba običajnih ljudi. Liki v prvi polovici živijo povsem normalno – z dogodki, ki se dogajajo onkraj meja mesta Lawrence v Kansasu, niso seznanjeni. A ko začnejo padati bombe in umre večina prebivalcev Kansas Cityja, se morajo preživeli spopasti s kaosom in sevanjem. Film nima srečnega konca, temveč prikaže nič kaj svetlo vizijo uničenja, ki bi sledilo jedrski vojni. Konča ga izjava, da so prikazane posledice najverjetneje milejše od tistih, ki bi sledile resničnemu jedrskemu napadu na Združene države Amerike.
Brez zvezd
Film je začel nastajati, potem ko si je Brandon Stoddard, ki je pri ABC-ju načeloval filmskemu oddelku, ogledal film Kitajski sindrom. Za scenarij je zadolžil Edwarda Huma; da bi bil sprejemljiv, se je Hume lotil raziskovanja, tudi s pomočjo vladnega poročila na temo jedrskega konflikta iz leta 1978. Tudi po več osnutkih je pristojne skrbel odziv cenzorjev. Želja režiserja Nicholasa Meyerja je bila, da film ne bi spominjal na katero od hollywoodskih stvaritev o takšnih in drugačnih katastrofah. Da bi res bilo tako, v filmu ni zvenečih imen – z izjemo Jasona Robardsa, ki ga je Meyer spoznal na letu. ABC je namreč želel vsaj eno »veliko ime«, da bi k ogledu pritegnili tudi Evropejce. Pri snemanju v Lawrenceu je sodelovalo približno tisoč prostovoljcev.
ABC je prvotno nameraval štiriurni film predvajati dva dni zapored, a je imel težavo »zapolniti« reklamne bloke. Ko jim je končno uspelo prodati deset minut oglaševanja, so film skrajšali na dve uri. Zaskrbljeni zaradi provokativne vsebine so ustvarili telefonsko linijo za vse, ki bi jih ta razburila, in v film vključili smernice za gledalce. Igralec John Cullum se je dan pred predvajanjem pojavil na televizijskih zaslonih, da bi opozoril starše, naj otrokom ogled prepovejo. Po filmu, ki je dosegel rekordno število ogledov, je Ted Koppel na okrogli mizi gostil imena, kot sta Carl Sagan in William F. Buckley.
Potrl ameriškega predsednika
Film je gledalce presunil. Debate o jedrskem orožju so postale intenzivnejše; Ronald Reagan je po ogledu v svoj dnevnik zapisal, da ga je potrl in »da moramo narediti vse, da se izognemo jedrski vojni«.
Reagan kljub temu ni spremenil ameriške politike do Sovjetske zveze, ki jo je skušal spraviti za pogajalsko mizo. Leta 1987 je s predsednikom Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovom le podpisal sporazum o odpravi jedrskega orožja srednjega dosega v Evropi, po čemer je Meyerju poslal telegram, v katerem je zapisal: »Ne mislite, da vaš film ni imel nič pri tem.«
