8 zanimivosti o Kolumbovem prvem potovanju
3. avgusta 1492 je Krištof Kolumb odplul iz Španije proti zahodu. Kako se je končalo, vemo. Poglejmo pa si nekaj dejstev, ki jih ob njegovem odkritju pogosto ne omenjajo.
1. Kolumb ni odšel na pot, da bi dokazal, da je Zemlja okrogla.
Da je Kolumb odrinil iz Španije proti zahodu, da bi dokazal, da je Zemlja okrogla, je mit, ki se je pojavil dolgo po njegovem potovanju. V njegovem času so namreč ljudje (v nasprotju z današnjim prepričanjem) že precej dobro vedeli, da je Zemlja okrogla. Navsezadnje je to dokazal že starogrški matematik in filozof Erastoten. Kolumb je želel odkriti samo zahodno pot v Indijo. Bil je namreč prepričan, da je to (ker je Zemlja okrogla, kot je vedel) mogoče.
2. Tri države so zavrnile njegovo potovanje čez Atlantik
Skoraj 1o let je Kolumb porabil za to, da bi evropske monarhe prepričal, naj finančno podprejo njegovo odpravo proti zahodu, s katero bi našel zahodo pot do Azije. Portugalska, Anglija in Francija v tem niso videle smisla. Pa ne zato, ker bi vladarji verjeli, da je Zemlja ravna, pač pa zato, ker so ocenjevali, da bo pot trajala dlje, kot je bil prepričan Kolumb. Tudi svetovalci španskega kraljevega para, kralja Ferdinanda in kraljice Izabele so dvomili v Kolumbove izračune, vendar sta vladarja odpravo vseeno podprla. Izkazalo se je, da so dvomljivci imeli prav. Kolumbovi izračuni so bili res napačni, vendar je na poti na srečo naletel na kopno - Ameriko, o kateri Evropejci tistega časa niso vedeli ničesar.
3. Kolumb ni bil prvi Evropejec na ameriškem kontinentu.
Skoraj petsto let pred njim so do obal Amerike prispeli vikingi, ki so iz Grenlandije in Islandije pluli proti zahodu, da bi videli, ali je tam "še kaj". Medtem ko je Kolumb naletel na obale otokov pred srednjo Ameriko, so vikingi pristali na ozemlju današnje Kanade, veliko severneje. Nikoli niso vedeli, da so "odkrili" novo celino (pravzaprav so jo seveda odkrili ameriški staroselci, ki pa so jih Evropejci zaradi Kolumbovega prepričanja, da je prišel v Indijo, začeli imenovati Indijanci). Vikinško odkritje je tako za ostalo Evropo ostalo skrito več naslednjih stoletij, čeprav so o kopnjem zahodno od Islandije in Grenlandije govorili v svojih sagah.
4. Niña in Pinta nista bili pravi imeni Kolumbovih ladij.
V večini današnjih učenikov in drugih virih o njegovem potovanju piše, da so se tri ladje, s katerimi se je odpravil iz pristanišča Palos de la Frontera v Andaluziji imenovale Niña, Pinta in Santa Maria. V Španiji 15. stoletja so se ladje običajno imenovale po svetnikih ali svetnicah. Mornarji pa so ladjam običajno nadeli bolj slikovite nadimke. Eno od ladij so imenovali "Pinta", kar pomeni "obarvana" ali "prostitutka". Ladja Niña je bila poimenovana po lastniku Juanu Ninu, čeprav se je uradno imenovala Santa Clara. Tudi tretjo ladjo, Santa Marijo so mornarji poimenovali po svoje, in sicer "La Gallega", po provinci Galicija, v kateri so jo zgradili.
5. Odkritje Amerike je spremljal brodolom
Kolumb je po "odkritju" Amerike, za katero je verjel, da je v resnici Indija, nadaljeval z raziskovanjem območja, na katerem se je znašel. Na božični večer leta 1492 pa je, ko je plul ob obali današnjega Haitija, njegov pomočnik ladjo Santa Marijo zapeljal na koralni greben. Posadka ladje je tako božični večer preživela precej neslavnostno in reševala ladijski tovor. Kolumb se je odločil, da se bo vrnil v Španijo in je okoli 40 članov posadke pustil na otoku z obljubo, da se vrne. Ti mornarji so tako ustanovili prvo evropsko naselbino v srednji Ameriki, La Navidad. Ko se je Kolumb skoraj leto dni kasneje res vrnil ni našel nobenega od članov posadke živega.
6. Kolumb se je v Ameriko odpravil kar štirikrat
Veliko ljudi meni, da je Kolumb na obalah srednje Amerike pristal samo enkrat, potem pa se je vrnil domov. V resnici se je vrnil tja še trikrat in nikdar se ni zavedel, da je v resnici Evropi odkril novo celino. To je ugotovil šele nekaj let kasneje drugi morjeplovec, Amerigo Vespucci, po katerem se celina tudi imenuje.
7. Kolumb je s tiransko roko "upravljal" z staroselci
Ob prihodu na otoke Haiti, San Salvador in Kuba, je Kolumb vsa ta ozemlja razglasil za last španske krone in pri tem ga je prav malo brigalo, če se domačini, na katere je tam naletel, s tem strinjajo. Pri kralju je dosegel, da ga je imenoval za guvernerja in ta mu je ugodil. Na ozemljih pod njegovim guvernerstvom je Kolumb od domačinov zahteval, da mu prinesejo zlato, kar je bila ena od obljub španskemu kralju. Tiste, ki niso zbrali dovolj žlahtne kovine, je kaznoval s sekanjem rok, upornike pa s smrtjo. So se pa staroselci uspeli pritožiti na Kolumbovo vladavinu španskemu kralju, ki je na Haiti, takrat imenovan Hispaniola, poslal svojega odposlanca, ki je Kolumba aretiral in ga v verigah odpeljal nazaj v Španijo. Vendar ga je kralj na koncu osvobodil in čeprav mu je odvzel guvernerstvo, mu je še enkrat financiral potovanje v Ameriko, četrto in zadnje po vrsti.
8. Življenje mu je rešil lunin mrk
Februarja 1504 je Kolumb, ki je takrat prebival na Jamajku ostal skoraj sam. Polovica posadke mu je odpovedala poslušnost, domačini pa njemu in preostali polovici posadke niso več hoteli prinašati hrane. Potem pa se je Kolumb spomnil, da je v nekem almanahu pisalo, da bo 29. februarja tistega leta lunin mrk. Zato je posvaril domačine, da je njegov bog jezen nanje, ker jim ne prinašajo hrane in da bo Luna postala rdeča zaradi božjega srda. Na omenjeni dan je lunim mrk res zatemnil Luno in jo obarval rdeče in prestrašeni domačini so jim prinesli hrano in prosili naj Kolumb svojega Boga prosi za odpuščanje.
