Veliki hollywoodski zapeljivec
Šest desetletij je trajala njegova igralska kariera, prav tolikokrat je bil poročen – Tony Curtis.
Tony Curtis se je rodil 3. junija 1925 kot Bernard Schwartz v bolnišnici na Manhattnu v New Yorku in je bil najstarejši od treh bratov. Oče Emanuel Schwartz je bil židovskega porekla in se je rodil v Opalyiju na Madžarskem, mama Helen Klein pa v Nagymihalyju (danes Mihalovce na Slovešakem).
Tony Curtis je do svojega šestega leta govoril le madžarsko, oče je bil krojač, družina pa je živela za očetovo prodajalno. Mami so kasneje diagnosticirali shizofrenijo, enako tudi najmlajšemu bratu Robertu.
Ko je bil star osem let, so ga skupaj z bratom Juliusom za en mesec namestili v sirotišnici, saj je bila družina prerevna, da bi lahko kupila hrano. Štiri leta pozneje je brata Juliusa do smrti povozil tovornjak, mulc Tony pa je veselo šprical šolo in z lokalnimi fanti kradel po okoliških trgovinah. Ko je bil star 11 let, je njegov sosed poskrbel, da so ga poslali v taborniško kolonijo, kjer je lahko umiril svojo naravo in se s tem rešil kriminalne prihodnosti. Pri 16 letih v srednji šoli se je prvič srečal z igro, ko je nastopil v šolski predstavi.
Po napadu na Pearl Harbor se je pridružil ameriški mornarici. Navdahnjen s filmom Cilj Tokio s Caryjem Grantom je pristal pri podmorniških silah, kjer je do konca vojne služil na oskrbovalni ladji USS Proteus. V času podpisa predaje Japonske v Tokiu, 2. septembra na USS Missouri, je bil z ladjo zasidran le kilometer in pol od dogodka. Po odhodu iz mornarice je izkoristil eno od ugodnosti vojske in se vpisal na City College of New York, zatem pa je študiral igro na znamenitem The New School pod režiserjem Erwinom Piscatorjem. Bil je sošolec Harryja Belafonteja, Walterja Matthaua, Beatrice Arthur in Roda Steigerja. V času študija ga je odkrila znana lovka na talente, Joyce Selznick in ga odpeljala v Hollywood.
Hollywood ali nič!
Leta 1948, star 23 let, se je tako znašel v Holywoodu, v svoji biografiji pa je zapisal, kako je čisto po naključju srečal Jacka Warnerja in kako je hodil z Marilyn Monroe, še preden je bil kdorkoli od njiju slaven. Ko je podpisal pogodbo z Universal Pictures, si je spremenil tudi ime – postal je Anthony Curtis. Anthony izvira iz novele Anthony Adverse in filma iz 1936, Curtis pa je prevzet iz babičinega dekliškega priimka po mamini strani – Kurtz. V začetku kariere je srečal tudi še neznanje igralce, Rocka Hudsona, Jamesa Besta, Julie Adams in Piper Laurie. Čeprav so ga pri Universalu naučili celo ježe in mečevanja, je v biografiji priznal, da so ga zanimala samo dekleta in denar in da je bil precej pesimističen, da bo kadarkoli uspel v igralstvu. Njegov največji strah je bil, da se bo moral vrniti v New York in priznati poraz.
Prvič je na velikem platnu debitiral v kriminalki Criss Cross (1949), kjer je igral plesalca rumbe, vendar v filmu ni bil podpisan. Naslednji film je bil Mestece na drugi strani reke (1949), kjer je bil prvič zabeležen kot Anthony Curtis, v Lady Gambles (1949) pa je celo izrekel štiri stavke. Sledili so še filmi Partnerji v zločinu (1949), Francis (1950), Woman in Hiding (1950) in Bil sem tat (1950). Zaigral je tudi v treh vesternih, Sierra (1950), Winchester '73 (1950) in Kansas Raiders (1951), kjer je bil prvič podpisan kot Tony Curtis. Vsi ti filmi so bili zanj le malo več kot vloga statista, a prave priložnosti so šele prihajale.
Priljubljen pri oboževalkah
Zaradi svoje zapeljive podobe je Curtis dobival precej pisem oboževalcev, zato je Universal tvegal in mu dal glavno vlogo v Princu, ki je bil tat (1951), filmu z arabsko tematiko, kjer je nastopil skupaj s Piper Laurie. Film je bil uspešnica in Curtisu so se na stežaj odprla vrata na stopnice proti vrhu. 1952 je posnel tri filme – Flesh and Fury, boksarski film, Ni mesta za ženina, komedijo z Laurie in Sin Ali Babe, še en film iz bližnjega vzhoda. 1953 je zaigral naslovno vlogo v Houdiniju skupaj s takratno ženo Janet Leigh. Naslednjih nekaj filmov je bilo bolj B klase: All American (1953), Prepovedan (1953), Mostišče (1954), vojni film, pa Johnny Dark (1954), kjer je igral dirkača in srednjeveški film z ženo Janet, Črni ščit Falwortha (1954).Filmi so bili solidno gledani in Curtisova popularnost je rasla iz dneva v dan. Sledili so še musicali To je torej Pariz (1955), Šest mostov (1955), Škrlatna maska (1955) in Kvadratna džungla (1955).
Velika zvezda
Curtis je dobival vlogev bolj prestižnih projektih, skupaj z Burtom Lancasterjem in Gino Lollobrigido je nastopil v enem največjih filmov leta 1956, Trapez. Pred tem sta 1955 z ženo ustanovila lastno produkcijsko hišo, Curtleigh Productions. Curtis je posnel vestern Rawhide Years (1957), v Gospodu Coryju je bil gambler, v Polnočni zgodbi (1957) pa policist. Burt Lancaster ga je spet povabil v svoj film, Sladki vonj uspeha (1957). Čeprav je bil film finančno razočaranje, pa so kritiki Curtisovo igro kaotičnega predstavnika za tisk, Sidneya Falca, kovali v nebo.
1958 se je zgodil film Vikingi s ženo Janet in Kirkom Douglasom, ki so ga snemali tudi v Limskem kanalu. Film je napolnil blagajne, zatem pa je s Sinatro in Natalie Wood odigral v izvrstnem filmu o prvi svetovni vojni, Kralji gredo naprej (1958). V Kljubovalna (1958) je skupaj s Sidneyem Poitierjem zvezanim z verigo, pobegnil iz zapora. Za vlogo je bil nominiran za Oskarja, ki pa ga je dobil David Niven za Ločene mize.
Komedije in Marilinka
Z Janet Leigh je odigral v komediji Popolni dopust, potem pa je sledil znameniti film z Jackom Lemonom in Marilyn Monroe, Nekateri so za vroče (1959). Z Janet sta odigrala še en skupni film, Kdo je bila ta dama? (1960), kjer ne nastopil tudi Dean Martin. 1960 sta zaznamovala še Dva v eni sobi z Debbie Reynolds in stranska vloga v Spartaku. 1961 je posnel dva biografska filma, Veliki prevarant (1961), zgodbo o Ferdinandu Waldu Demari in Outsider, kjer je igral Iro Hayesa, vojnega veterana, ki je dvignil zastavo na Ivo Džimi. 1962 je posnel tudi ep Taras Bulba, z Yulom Brynnerjem in Christine Kaufmann, ki je postala njegova druga žena. Oktobra 1961 je Tony Curtis ustanovil novo produkcijsko podjetje, Curtis Enterprises, njegov film 40 funtov težav (1962) pa je bil prvi film, ki je bil posnet v Disneylandu. V šestdesetih je Curtis snemal predvsem komedije Monsieur Cognac (1964) s svojo drugo ženo, pa Zbogom, Charlie (1964) z Debbie Reynolds, Kako zapeljati moškega (1964) z Wood, Velika dirka okoli sveta (1965) z Woodovo in Lemmonom, Boeing Boeing (1965) z Jerryjem Lewisom, Crkni, draga! (1966) z Rosanno Schiaffino in še nekaj drugih.
Pot navzdol
Zaradi slabih rezultatov komedij je Curtis odpustil svojega agenta in za majhen denar sprejel vlogo v Bostonskem davitelju (1968), njegovem prvem dramskem filmu po več letih. Publika in kritiki so bili navdušeni. Naslednji film je bil spet komedija, Monte Carlo ali nič! (1969) v maniri Velike dirke in Fantov v letečih škatlah. 1970 je s Charlesom Bronsonom posnel komedijo Ne moreš vedno zmagati, potem pa se je odločil, da ga zanima tudi televizija, zato je z Rogerjem Mooreom posnel serijo Prepričevalci (1971).
Leta 1975 je bil eden od slabih fantov v Grof Monte Cristo, pa gangster v Lepke (1975), sledilo je še nekaj televizijskih serij kot so McCoy (1975-1976), Zadnji tajkun (1976) in Vega$ (1978-1981). V osemdesetih je precej spustil tempo in zaigral še v nekaj filmih, kot on pa se je pojavljal kot gost v različnih serijah, vse do prvih let novega stoletja. Njegova zadnja TV serija je bila v vlogi voditelja dokumentarne serije Hollywood Babylon (1992-1993), ko je v vsaki epizodi povedal tudi anekdoto iz svojega življenja. Leta 2002 je nastopil na nacionalni turneji Nekateri so za vroče, narejeni po musicalu Sugar (1972), ta pa po filmu, v katerem je igral. Curtis je igral v stranski vlogi Osgooda Fieldinga. Tony Curtis ni bil le igralec, pač pa tudi slikar. Od začetka osemdesetih je slikarstvo postalo njegova druga kariera, v zadnjih letih pa se je sploh posvetil le čopiču in barvam. Kar nekaj njegovih slik visi na vidnih mest galerij po Ameriki. Eno njegovih največjih razočaranj je bilo, da nikoli ni dobil Oskarja, niti za življenjsko delo. 1960 je dobil zvezdo na pločniku v Hollywoodu in nekaj vidnih priznanj iz drugih držav.
Šest žensk, šest križev
Tony Curtis je bil poročen kar šestkrat. Njegova prva žena je bila Janet Leigh (1951-1962), s katero ima tudi hčerki, Kelly in Jamie Lee, obe igralki.
»Nekaj časa sva bila zlati par Hollywooda. Bil sem zelo vdan in naklonjen Janet, a v njenih očeh se je ta zlata počasi izrabila. Spoznal sem, da karkoli bom, ne bom nikoli dovolj za Janet. To me je prizadelo in zlomilo srce.«
Oba sta bila zaposlena pri Universalu in sprva se studio ni mešal v njuno razmerje, ko pa sta oznanila zaroko, so se vodilni kar tri dni trudili, da ga odvrnejo od tega, češ da se bo to poznalo na prihodkih. Za konec so mu celo zagrozili, da bodo prekinili pogodbo in da se bo moral vrniti v Bronx. Vseeno sta se Janet in Tony poročila naskrivaj v Greenwichu v Connecticutu, priča pa je bil Jerry Lewis.
Po ločitvi 1962 se je Tony Curtis naslednje leto poročil z Christine Kaufmann, ki je takrat štela šele 18 let. Z nemško igralko, ki jo je spoznal na snemanju Tarasa Bulbe, je imel dve hlerki, Alexandro in Allegro. Zakon je trajal le 6 let, Kaufmannova pa se je vrnila k igralstvu.
Večno mlad in potenten
Aprila 1968 se je Curtis zavezal z Leslie Allen, z njo ima dva sina Nicholasa Bernarda (1970 – 1994) in Benjamina Curtisa (1973). Zakona je bilo konec 1982. 1984 je četrtič skočil v zakonski jarem z Andreo Savio, končal pa 1992, leto zatem pa je za leto grel posteljo s peto ženo Liso Deutsch. Njegova šesta in zadnja žena je bila Jill Vandenberg, 45 let mlajša od njega. Spoznala sta se v neki restavraciji 1993 in se poročila novembra 1998.
»Razlika v letih naju ne moti. Veliko se smejiva. Moje telo deluje in vse je v dobrem stanju. Ona je najbolj seksi ženska, kar jo poznam. Ne gledava na leta, niti ne potrebujem viagre. 50 načinov je, kako zadovoljiti žensko.«
Njegov najstarejši sin Nicholas je 1994 umrl zaradi prevelike doze heroina, star le 23 let. Tudi Curtis ni bil imun na opiate, zelo rad je pogledal v kozarček, potegnil kaj belega in pokadil kaj zelenega, zaradi česar so ga 1970 tudi aretirali na letališču v Londonu. V osemdesetih se je zapeljal na kliniko Betty Ford in ostal trezen do konca življenja.
S hčerko Jamie Lee Curtis sta se v devetdesetih letih posvetila raziskovanju družinskih korenin in madžarskega židovskega porekla. S svojim denarjem je pomagal obnoviti Veliko sinagogo v Budimpešti, največjo v Evropi. Prav tako njegova fundacija Emanuel skrbi za ohranitev madžarske židovske kulture in 1300 židovskih pokopališč.
Zdravje služi in ne služi
Na snemanju gangsterskega filma Lepke in padcu zanimanja zanj je razvil odvisnost od kokaina, 1984 pa so ga prepeljali na urgenco zaradi ciroze jeter kot posledico alkoholizma. 1994 so mu po blagem infarktu vgradili še obvod na srcu. 8. julija 2010 so ga, potem ko je doživel napad astme med podpisovanjem svoje knjige v Hendersonu v Nevadi, kjer je tudi živel, prepeljali v bolnišnico. Curtis je že nekaj let trpel za kronično obstruktivno pulmonarno boleznijo.
Čeprav ni kadil že več kot 30 let, je verižno kajenje v zlatih letih njegove kariere pustilo posledice. Umrl je 29. septembra 2010 na svojem domu, nekaj dni, preden bi naredil še svojo zadnjo serijo fotografij. S fotografom Andyjem Gottsom se je zmenil, da naj ga še zadnjič prikaže kot ikono svojega časa.Za sabo je pustil 5 otrok. Pet mesecev pred smrtjo je iz svoje oporoke izbrisal vseh svojih pet potomcev in vse zapustil ženi. Umrl je star 85 let.
