Mit Woodstocka je na koncu izginil v plamenih
Te dni kot vsako leto se obrne tudi datum spomina na največji koncert vseh časov, Woodstock.
Trije (pravzaprav štirje) dnevi glasbenega festivala med 15. in 18. avgustom 1969 so šli v zgodovino kot vrhunec dobe hipijevstva, mirovništva in uživaštva. Na farmi v Bethelu v zvezni državi New York, 65 kilometrov južno od Woodstocka se je zvrstilo 32 nastopajočih pred okoli 450 tisoč poslušalci.
Festival velja za enega ključnih dogodkov v zgodovini popularne glasbe, nastal pa je v glavah Michaela Langa, Artieja Kornfelda, Joela Rosenmana in Johna Robertsa. Slednja dva sta financirala projekt, Lang pa je že imel nekaj izkušenj z organiziranjem koncertov kot je bil Miami Pop Festival leto poprej s 25 tisoč udeleženci.
Woodstock je bil sprva zamišljen kot profitabilen dogodek, a ko organizatorjem na ogromnem travniku ni uspelo namestiti ograj, je postal ogled brezplačen. Vseeno pa so v mesecih pred dogodkom prodali 186 tisoč vstopnic po ceni 18 dolarjev (danes 130 dolarjev), čeprav so računali le na 50 tisoč vstopnic.
Prvi so z organizatorjem podpisali Creedence Clearwater Revival in po pogodbi dobili 10 tisoč dolarjev, kar je danes preračunano skoraj osemkrat več. Ko se je razvedelo za dogodek, so se ostali glasbeniki dobesedno postavili v vrsto in v Woodstocku so praktično nastopili vsi, ki so konec šestdesetih v glasbenem svetu kaj pomenili.
Dogodek je imel ime po mestu, kjer so organizatorji sprva planirali koncert, kar pa je lokalna skupnost preprečila, zato so se v mrzličnem iskanju rešitve našli 120 hektarjev veliko industrijsko in ga najeli za 10 tisoč takratnih dolarjev. Lokalne oblasti so pristale na dogodek pod pogojem, da bo prišlo le 5000 ljudi, zato dovoljenje ni sprva ni bilo izdano. Tudi prvotni kraj se je potem spremenil v mlekarsko farmo, čeprav mestne oblasti formalnega dovoljenja niso izdale, so pa kraj dovolili nekateri vodilni mestni možje.
Sprememba lokacije tik pred zdajci je pomenila, da organizatorji niso imeli dovolj časa za pripravo in okrog kompleksa še niso končali ograje, ko je čez noč pred petkom že prišla karavana prvih 50 tisoč obiskovalcev, preostalih 350 do 400 tisoč pa je prišlo na dogodek z vstopnicami ali brez njih. Woodstock 1969 je pomenil finančni polom za organizatorja, a so že prihodnje leto za dokumentarec prejeli Oskarja, zgodba pa je prinesla veliko denarja.
Zadnji je nastopil šele v ponedeljek zjutraj nastopil Jimmy Hendrix, njegov nastop v nedeljo je preprečil dež. Zjutraj je vztrajalo le še 30 tisoč najbolj vnetih privržencev. Festival je terjal tudi dve žrtvi, ena si je vbrizgala preveč inzulina, drugo pa je povozil traktor, ko je osebek spal v bližnjem polju.
25 let pozneje je bilo ime Woodstock že uveljavljena blagovna znamka, (1979 in 1989 so organizirali koncerte, prvega v New Yorku, drugega pa na originalnem mestu, ki pa je bil zelo slabo obiskan) zato so organizatorji ob obletnici med 12. in 14. avgustom 1994 organizirali formalno nadaljevanje velikih dimenzij v Saugertiesu v New Yorku, kamor je prišlo 350 tisoč ljubiteljev glasbe, nastopali pa so med drugimi Metallica, Aerosmith, Joe Cooker, Sheryl Crow, Bob Dylan, Red Hot Chilli Pepper, Peter Gabriel in številni drugi.
Ob 30-letnici so hoteli organizatorji še več – spraviti skupaj rekordnega pol milijona ljudi, niso pa upoštevali, da se je v nekaj letih močno spremenil okus mladine za glasbo, med nastopajočimi pa so bili sami težko kategorniki kot Korn in Limp Bizkit. Festival so organizirali v nekdanji letalski bazi Griffiss pri mestu Rome v New Yorku. Vstopnice so bile pregrešno drage, preračunano okoli 240 dolarjev današnjega denarja, organizatorji pa so skušali na vse mogoče načine klestiti proračun, tako da so močno podhranili zdravstveno osebje, pa tudi varovanje. Območje je vse dni peklo sonce s temperaturami na 35 stopinj Celzija, sanitarije in oskrba z vodo so bili nezadostni, enako tudi oskrba s pijačo in jedačo. Organizator je slednje prepustil zunanjim izvajalcem, ki so navili cene. Plastenka vode je tako stala kar 4 dolarje.
V zraku je bila ves čas prisotna eksplozivna energija, kjer je manjkala le iskrica do eksplozije. Ob slabi organizaciji in visokih cenah so svoje dodali tudi izvajalci. Že v petek je Korn spravil ljudi v delirij in prišlo je do kar nekaj nevarnih situacij, potem pa je v soboto pevec Limp Bizkita, Fred Durst, med izvajanjem Nookie, pozval poslušalce, da dajo iz sebe vso negativno energijo in ljudje so začeli trgati lesene ograje in metati stvari. Tudi v rave šotoru je vrelo – Fatboy Slim je moral svoj koncert prekiniti, ko je množica zadetih mladeničev in mladenk z ukradenim kombijem zapeljala na sredo prireditvenega prostora med poslušalce. Če se je zdelo, da bo nedelja minila relativno mirno, pa je vse skupaj doseglo vrelišče v času koncerta Red Hot Chilli Peppers na enem odru in Megadeth na drugem. Organizacija proti nasilju s strelnim orožjem je med ljudi razdelila 100 tisoč sveč, da bi počastili spomin na žrtve streljanja v srednji šoli Columbine 4 mesece prej.
Ne samo sveče, zagorele so tudi smeti, ki so ležale vsepovsod, plastenke, embalaža od pizz in tudi lesene ograje so postale pravi kresovi. Zagorel je tudi stolp z glasbenimi tehniki, gasilci pa se niso upali podati med razjarjeno množico. Anthony Kledis, pevec Chilli Pepersov, je ljudi sicer pozval, da prenehajo s kurjenjem, a zaman. Med dodatkom pa so izvajali tudi Hendrixovo Fire, na željo Jimmyjeve sestre, kar je vsekakor imelo vse prej kot pozitiven vpliv na množico. Na koncu je gorelo vse, kar je lahko, šotori s stojnicami in celo tovornjaki, s katerimi so pripeljali opremo.
Naslednje jutro seje na tiskovni konferenci oglasil tudi Michael Lang in povedal, da je incidente zagrešilo nekaj posameznikov, ki so vrgli slabo luč na celoten festival. Resnica je, da je pri nemirih sodelovalo vsaj 10 tisoč ljudi, ki so si dali duška nad vsemi frustracijami in slabo organizacijo. Pozneje so se pojavile tudi govorice o posilstvih in drugih nasilnih dejanjih, ki jih organizator s »hobi« varnostniki sploh ni zaznal, kaj šele preprečil. V dneh, ki so sledili, je bilo vsem jasno, da je 30. obletnica svetlobna leta daleč od filozofije prvotnega Woodstocka 1969 in da je bilo vse namenjeno čim večjemu zaslužku. Na eni od ograj je pisalo – Profitstoock in Za vse je kriv Michael Lang. Dogajanje lepo prikaže najnovejši dokumentarec na Netflixu – Trainwreck – Woodstock 1969, ki je bil posnet konec lanskega leta in premierno prikazan te dni. 2019 bi moral biti v Watkins Glenu festival ob 50. letnici originalnega Woodstocka, vendar sta organizatorja zaradi neresnosti zapustila dva investitorja.
Idejni oče Woodstocka, Michael Lang, ki nastopa v dokumentarcu, ga ni dočakal. Letos januarja je umrl za posledicami limfnega raka, star 77 let.
Woodstock 1969 je bil 3-dnevni festival miru, glasbe in hipijevstva
Nastop Joea Cookerja 1969
Richie Havens 1969 na Woodstocku
1969 je bilo v znamenju antikulture, mirovniškigh gibanj, vetnamske vojne, boemstva, drog...
Festival 1969 se je začel s skupinsko meditacijo.
