60 let prvega filma Kitajskega zmaja
Ime Kong-san Chan marsikomu ne pove nič, če pa sprednji del spremenimo v nam bližji Jackie, pa je govora o enem največjih zvezdnikov na tem planetu.
Jackie Chan, rojen 7. aprila 1954 v Hong Kongu (ime Kong-san pomeni »rojen v Hong Kongu), je pred 60 leti zaigral v svojem prvem filmu. Film z naslovom Wongova velika in mala pločevinasta palica (če je prevod sploh mogoč) govori o mulčkih, ki želijo postati kung fu mojstri. Film je dolga leta veljal za izgubljenega, dokler se 2016 ni v celoti pojavil na You Tubeu. Jackie Chan je pred nekaj dnevi spomnil na ta film kot začetek šestih desetletij pojavljanja na filmskem platnu. Seveda pa posrečeni Kitajec še zdaleč ni le igralec.
Jackie Chan se je rodil očetu Charlesu in mami Lee-Lee Chan, ki sta bila v Hong Kongu begunca pred kitajsko državljansko vojno. Starša sta mu kmalu dala ime Pao Pao, kar pomeni topovska krogla, mali se je namreč prekipeval od energije in se kotalil naokrog. Starša sta delala za avstralsko ambasado v Hong Kongu in Jackie se je hitro seznanil s tujo kulturo in jezikom. 1960 je oče zapustil družino, leto pozneje se mu je pridružila tudi mama, Jackiea pa so poslali v Peking na Pekinško operno šolo, kjer se Chan ni učil le petja, pač pa tudi borilnih veščin in akrobacij. Kot eden najboljših učencev je postal član elitne zasedbe Srečnih sedem, ki je nastopala po celi Kitajski. Tu se je spoprijateljil še z dvema kitajskima igralskima legendama – Sammom Hungom in Juen Biaom, ki so skupaj nastopili v večih filmih, poznani tudi pod imenom Trije bratje ali Trije zmaji. Skupaj s Hungom je nastopil v že omenjenem prvencu iz leta 1962.
1976 se je Chan preselil v Canberro v Avstralijo, kjer je delal kot gradbenik, tam pa ga je pod okrilje vzel možakar pod imenom Jack, njegov vajenec pa je dobil vzdevek Jackie in od tu naprej se je Chana prijelo to ime.
Od prvega filma pa do odhoda v Avstralijo se je pojavljal v manjših vlogah – že leto po prvencu je bil del filma The Love Eterne, 1971 je svoje znanje kunf fuja pokazal v filmu Dotik zena, s čimer je navdušil šefe večje filmske družbe in dobil pogodbo. 1972 je nastopil kot kaskader in stranski igralec drugega filma z Bruceom Leejem, Pesti besa. Do tega in stranske vloge v legendarnem Leejevem Enter the Dragon (1973) mu je pomagal sošolec Sammo Hung.
1976 ga je, navdušen nad njegovimi sposobnostmi, pod okrilje vzel hongkonški producent Willie Chan, ki je želel iz njega narediti naslednjega Bruce Leeja. Filmi so dosegli le manjši uspeh zaradi drugačne borilne tehnike kot jo je imel Bruce Lee. Preboj je Jackie Chan dosegel z dvema filmoma konec sedemdestih – Kača v orlovi senci (1978) in legendarni Pijani mojster (1979). Chan je, ko je imel proste roke za svojo koreografijo, dobesedno na glavo postavil filme z borilnimi veščinami in ustoličil žanr komičnega kunf fuja.
Po razdoru z matičnim podjetjem in studiem je Willie Chan Jackiea popeljal v Hollywood. Prvič je nastopil v filmu Veliki pretep (1980), 1981 pa je dobil vidno stransko vlogo v Dirki Cannonball kot del japonske posadke. V tem filmu je v odjavni špici cel kup neposrečenih prizorov, ki so jih morali med snemanjem ponavljati in ideja je Chana tako navdušila, da jo je uporabil v vseh svojih filmih. Po komercialni polomiji Zaščitnik (1985) se je Chan odločil vrniti se v Hong Kong. Njegov domači film Pijani mojster je med tem Chana izstrelil med zvezdnike vzhodne Azije in Jackie je skupaj s svojima »bratoma« Hungom in Biaojem posnel kar nekaj filmskih uspešnic, med njimi tudi Božji ščit (1986), ki je prinesel največji zaslužek do takrat. Film je posnet na našem prostoru, med drugim tudi na Predjamskem gradu v Postojni. Na snemanju v Zagrebu si je po svojem kaskaderskem vložku zlomil hrbtenico in bi skoraj ostal priklenjen na voziček. Serija filmov Policijska zgodba in potem še Pijani mojster 2 sta Jackie Chana v začetku devetdesetih pripeljala do najbolj priljubljenega akcijskega igralca v Aziji in Evropi. Chan se je zato odločil, da se bo vrnil v Hollywood, a le v vlogi dobrih mož, zato je na primer zavrnil vlogo hudobca v Demolition Manu, ki mu jo je ponudil SIlverster Salone in jo je na koncu prevzel Wesley Snipes. Jackie Chan je končno osvojil Hollywood z uspešnico Rush Hour, kjer je 1998 zaigral skupaj s Chrisom Tuckerjem. Film je samo v ZDA zaslužil 130 milijonov dolarjev.
Manj znana plat Jackiea Chana pa je njegova pevska kariera. Od 1984, ko je začel resneje peti, je posnel 20 albumov in postal zelo uspešen pevec na kitajsko govorečem področju. 2007 je posnel pesem Mi smo pripravljeni, ki so jo vrteli celo leto predzačetkom olimpijskih iger v Pekingu 2008, na zaključni slovesnosti iger pa je skupaj s Qin Hailu zapel Težko je slovo.
Simpatični vsestranski Kitajec, ki je tudi producent in režiser, pa svoje zasebno življenje skriva. Slava mu nikoli ni stopila v glavo. Leta 1982 se je poročil s tajvansko igralko Joan Lin, s katero ima sina Jayceeja Chana. 1999 se mu je po aferi z igralko Elaine Ng Yi-Leng rodila še hčerka Etta, ki pa jo je Elaine odmaknila od slavnega očeta.
Jackie Chan govori veliko jezikov, med njimi tudi nemško, špansko in italijansko, pa korejsko in tajsko. Je tudi goreč ljubitelj nogometa in zvest navijač Manchester Cityja. 1995 je prejel nagrado MTV za posebne dosežke v filmski industriji, na podelitvi pa mu je Quentin Tarantino dejal, da ga občuduje kot enega največjih filmskih ustvarjalcev v zgodovini. Jackie Chan se podobno rad pohvali, da sta njegovo delo navdihnila dva druga ustvarjalca – slavna Bud Spencer in Terence Hill.
