So stari Rimljani bili v Ameriki?

Mehiški arheolog José García Payón je leta 1933 brskal po grobnici, ki so jih ameriški staroselci zgradili v času pred Kolumbovim prihodom v Ameriko. V piramidasti grobnici je odkril kar tri do takrat še neznana nadstropja in v njih našel številne predmete, ki so jih priložili pokojnim, med njimi predmete iz zlata, bakra, kremenčevega kristala, kosti, školjk in lončevino. Po napisih in načinu izdelave je ocenil, da so bili predmeti v grobnico položeni med letoma 1476 in 1510 - se pravi v času tik pred prihodom Špancev na to območje. O najdbi je javnost izvedela šele skoraj 30 let kasneje, v središču ne ne strokovne, pač pa tudi širše javnosti pa se je znašel le en predmet - majhna glava iz terakote, ki ni bila skoraj v ničemer podobna kipcem staroselske kulture iz tedanjega časa, pač pa je veliko bolj spominjala na kakšen rimski kip.

Takoj so se seveda porodila vprašanja, kdo je v resnici kipec izdelal, kdaj in kako je (če je v resnici rimske izdelave) prišel v Ameriko.

Med zgodovinarji so bila mnenja deljena. Medtem ko so nekateri menili, da gre za prevaro ali ponaredek, drugi niso niti najmanj dvomilli v to, da je glava rimskega izvora, vendar so nihali med tem, da je kipec bodisi nekdo podtaknil arheologu ali pa da so ga v grobnico pridali kasneje.

Leta 2001 sta profesorja iz univerze v Mehiki in ameriški Novi Mehiki ponovno preučiila in preiskala skrivnostni kipec. Rezultati so zavrgli dobnevo, da je kipec ponaredek iz kasnejšega obdobja. Da je bil kiper narejen v 2.-3. stoletju je potrdila tudi naslednja preiskava, v katero so vključili laboratorij.

Tudi ponovni pregledi arheoloških dnevnikov z najdišča niso razkrili, da bi se tam zgodilo kaj posebnega.

Tako ostaja vprašanje, kako je lahko izdelek iz antičnega Rima prišel v ta del Amerike še pred Kolumbom.

Teorij je več.

Ena seveda še vedno meni, da je vse skupaj samo prevara in da je nekdo prevaral arheologa Pavona, ki menda ni bil ves čas prisoten pri izkopavanjih, čeprav njegov sin trdi, da mu je oče povedal, da je bil prisoten v času najdbe kipca. Žal ni mogoče več preveriti, ali je to res, ker so vsi vpleteni že pokoji.

Druga teorija pravi, da je možno, da je na to območje pripotoval kakšen Evropejec, ki je bil del ene od španskih odprav, ki so raziskovale druge dele Mehike in Srednje Amerike. Uradna zgodovina namreč beleži, da je prvi Evropejec, ki je prispel na to območje in vzpostavil stil z domačini bil Hernando Cortes, leta 1519.

Glede na to, da so na območje Amerike, vendar veliko severneje od Mehike okoli leta 1.000 pripluli Vikingi, obstaja možnost, da bi kipec prišel z njimi, potem pa s trgovanjem med staroselskimi plemeni in kulturami prispel v Mehiko. To teorijo podpirajo arheologi, ki v potezah kipa vidijo nordijske poteze.

Obstajajo tudi teorije, da kipec ni prečkal Atlantika, pač pa je v Ameriko prišel iz pacifiške, torej azijske smeri. Rimsko blago je potovalo tudi daleč v Azijo in doseglo tudi Indijo in Kitajsko. Od tam se je lahko njegova pot nadaljevala proti severu in potem nekako prečkala Beringovo ožino, potem pa spet usmerila na jug, proti Mehiki. Skoraj 1.500 let bi za kaj takega zagotovo zadostovalo.

Seveda obstaja tudi možnost, da so stari Rimljani resnično pripluli do obal Amerike, čeprav zgodovinskega dokaza za kaj takega ni. Profesor Hristov iz univerze v Novi Mehiki meni, da bi Rimljani lahko do Amerike prišli na dva načina. Z načrtnim plutjem "v neznano" ali pa je do obal Mehike prispela ladja, ki so jo preko oceana zanesli vreme in tokovi. Znano je namreč, da so se Rimljani odpravljali na odprave tudi izven Sredozemlja in so pripluli do Kanarskih otokov, kjer so imeli tudi naselbino. Tudi če bi temu bilo tako, meni Hristov, pa še vedno ne bi mogli govoriti o tem, da so Rimljani odkrili Ameriko, ali da so s civilizacijami na drugi strani Atlantika vzpostavili kakršnekoli stike.