Morgeloni - množična psihoza ali resnična kožna bolezen?

Leta 2001 je 43-letna Mary Leitao iz ameriške Južne Karoline, nekdanja laboratorijska tehnice,  pri svojem takrat dveletnem sinu opazila nenavadne izpuščaje, podobne pikom žuželk. Ko jih je pogledala pod lupo, je opazila, da iz njih štrlijo majhna vlakna različnih barv - modre, rdeče, črne in bele.

Po lastnih izjavah je sina peljala k osmim različnim zdravnikom, ki pa niso mogli odkriti ničesar, kar bi kazalo, da gre za kožno bolezen ali alergijo. Eden izmed strokovnjakov, je celo menil, da je kriva Leitaova, ki naj bi trpela za psihično motnjo, pri kateri starši vztrajajo, da je otrok bolan, ali ga celo "naredijo" bolnega, da bi tako pritegnili pozornost zdravnikov.

Mary in njen mož Edward, sicer zdravnik, sta sinovo bolezen sama poimenovala "bolezen Morgellonov", po imenu, ki ga je v 17. stoletju uporabil zdravnik, ki je poročal o nenavadni bolezni otrok v francoski pokrajini Languedoc, pri kateri so otrokom iz hrbra začele poganjati ostre dlake.

Nezadovoljna z odzivom zdravstvene stroke sta Leitaova ustanovila Fundacijo za preučevanje bolezni Morgellonov in zbirala podatke o pojavu. Po navedbah na spletni strani fundacije, so se jim javili ljudje iz vseh ameriških zveznih držav in tujine, skupaj kar 12.000 primerov.

Za primer so se začeli zanimati tudi mediji in bolezen predstavili tudi v najbolj gledanih ameriških televizijskih pogovornih oddajah.

Leta 2006 je bolezen pričel preiskovati tudi ameriški Center za nadzor bolezni, potem ko so ga na pobudo Fundacije Morgellon s pismi in elektronskimi sporočili zasipali tisoči, ki so trdili, da imajo to bolezen. Strokovnjaki centra so zbrali vzorce kože in vlaken od domnevnih bolnikov, da bi našli morebiten vzrok. Pomagala pa sta tudi inštitut za patologijo ameriške vojske in ameriška akademija za kožne bolezni.

Uradna medicina ni našla razlage za nenavadno srbečico.

Dreamstime

Ko so objavili rezultate, so v njih zapisali, da je skoraj 59% oseb imelo psihične motnje, 63 odstotkov resnejše psihološke simptome, polovica jih je imela v krvi psihoaktivne snovi, 78 % pa jih je bilo v stiku s snovmi, ki lahko povzročajo srbečico. Našli niso nobenih parazitov ali mikrobov. Večina vlaken pa je bila iz celuloze, najverjetneje bombaža.

Kljub temu je Fundacija vztrajala pri tem, da bolezen obstaja. Na svoji spletni strani pa je objavila tudi raziskave, ki trdijo, da je bolezen povzročil človek in tudi da obstaja povezava med boleznijo in t.i. chemtraili, snovmi v ozračju, ki naj bi jih vlade načrtno spuščale iz letal.

Bolezen je v ospredje javnosti prišla tudi leta 2010, ko je pevka Joni Mitchel povedala, da trpi za to boleznijo.

Zdravstvena stroka sicer bolezen uradno označjuje za "prividno parazitozo", torej, da si ljudje domišljajo oz. so napačno prepričani, da njihovi izpuščaji vsebujejo vlakna.

Veliko krivde za "širjenje bolezni" pa pripisujejo tudi družabnim omrežjem, kjer so se pojavili posamezniki in skupine, ki širijo napačne in zavajajoče informacije o domnevni bolezni.

"V trenutku ko bolezen ali domnevno bolezen nekdo zazna, se informacije o njej že razširijo po internetu," pravi psihater Dr. Marc Feldman. "In ker je tako enostavno na njem objaviti nepravilne ali zavajajoče infromacije in jih deliti, pri tem pa še vedno delovati kot poznavalec, se je tudi z Morgelloni zgodilo enako. In na podlagi tega se je začelo javljati vedno več ljudi, ki trdijo, da so zboleli."