Koliko Tiranozavrov je živelo na Zemlji?
Tiranozaver je skoraj zagotovo eden najbolj "slavnih" dinozavrov. Doslej so našli le nekaj ostankov tega "tiranskega plazilca". Koliko pa jih je sploh živelo?
Ali sploh lahko vemo, ali ocenimo, koliko živali je nekoč živelo na Zemlji, tudi tistih ki jih že zdavnaj ni več. Koikor vemo, je zadnji tiranozaver po Zemlji lomastil pred približno 66 milijoni let, dober milijon let preden so izumrli vsi dinozavri. Par stotisoč let gor ali dol. Nepredstavljivo dolgo nazaj.
Vendar s poznavanjem njihovih ostankov so lahko znanstveniki izračunali približno število teh do 12 m dolgih in okoli 10 ton težkih plazilcev, ki so kdaj živeli.
Ashley Poust in Daniel Varajao de Latorre iz kalifornijske univerze sta izračunala, da je v približno 2,4 milijonih let, kolikor je po dosedaj znanih podatkih živela vrsta, bilo na Zemlji v vsakem trenutku okoli 20.000 tiranozavrov. V celotnem obdobju pa skupaj okoli 2,5 milijarde.
Kako je kaj takega sploh moč izračunati?
Za oceno populacije so paleontologi in biologi združili znanje ter povezali informacije, pridobljene z raziskavo ostankov tiranozavrov in spoznanj o principih, ki veljajo za gostoto populacij živali glede na njihovo velikost.
Iz preučevanja ostankov so lahko znanstveniki razbrali, kako hitro so tiranozavri rasli. Tako ocenjujejo, da so spolno zrelost dosegli nekje pri starosti 15 let. Glede na to, da vsi te starosti niso doživeli, so si znanstveniki pomagali s t.i. "krivuljo preživetja", ki pove, kolikšen delež posameznikov to dobo doživi. Iz tega so lahko izračunali, da je generacijska doba (doba, potrebna da neka generacija začne z novimi potomci) pri tiranozavru znašala poprečno 19 let. Tako so lahko izračunali, da se je v dobi od pojava do izumrtja vrste "zamenjalo" med 66.000 do 188.000 generacij tiranozavrov.
Po Zemlji je svoje čase lomastilo okoli 2,5 milijarde tiranozavrov
V biologiji pa poznamo nekaj, kar se imenuje "Damuthov zakon", ki govori o povezavi med telesno maso in gostoto populacije. Večje živali so manj razprostranjenje kot manjše (recimo: miši je na svetu veliko več kot veliko večjih slonov), saj potrebujejo za preživetje veliko več prostora in hrane. S pomočjo tega zakona so lahko izračunali, da je v poprečju živel po en tiranozaver na vsakih 110 kvadratnih kilometrov (Na območju, velikem kot je Slovenija, bi tako živelo okoli 180 tiranozavrov - če ne upoštevamo goratosti našega ozemlja).
Iz obeh teh številk so lahko znanstveniki izračunali, da je v eni generaciji tiranozavrov živelo okoli 20.000 posameznih živali, od tu pa, da je v celotnem obdobju življenja vrste po Zemlji topotalo okoli 2,5 milijarde teh velikanskih plazilcev.
Izračunali pa so lahko še nekaj. Od vseh teh tiranozavrov se je do
danes ohranil ostanek približno enega na vsakih 80 milijonov. Seveda se ta številka lahko spremeni, če bodo paleontologi v prihodnosti našli še več ostankov. Vendar jih bodo morali najti veliko veliko več, da se bo številka drastično spremenila.
Seveda se bodo mnogi vprašali, čemu je kaj takega sploh potrebno računati ali vedeti. Znanost s svojimi odkritji sestavlja velikanski mozaik o svetu, v katerem živimo in o katerem, čeprav dostikrat mislimo nasprotno, še vedno veliko ne vemo. In poznavanje preteklosti nam lahko pomaga razumeti sedanjost, morda pa tudi prihodnost našega planeta in življenja na njem. In vsak kamenček v tem mozaiku šteje.
Mogoče vas zanima tudi
