5 starodavnih izumov, ki so bili veliko pred svojim časom
Stare civilizacije so iznašle stvari, ki se še danes zdijo neverjetne glede na njihovo znanje in tehnologijo. Pričajo pa o tem, da so ljudje že od nekdaj imeli čudovite zamisli.
Sodobna tehnologija je izdelala množico stvari, ki se nam zdijo vsakdanje, prednamcem pa bi se zdele kot "znanstvena fantastika" ali "delo Bogov" - pomislite samo na televizor, mobilne telefone, računalnike, avtomobile ... Vendar pa so tudi naši predniki izdelali stvari, za katere bi lahko rekli, da so bile veliko pred "njihovim časom", a vendarle pričajo, da so vsaj nekatere civilizacije imele čudovite zamisli, ki pa žal niso prodrle izven njihovega kroga.
Proteza in plastična kirurgija
Prvo znano protezo (umetni nožni palec) so izdelali v starem Egiptu pred okoli 5.000 leti. Palec, narejen iz lesa so našli na eni od mumij. Palec na nogi je, česar se tisti, ki jih imamo, zelo pomemben ne le za hojo, pač pa tudi ravnotežje in njegova izguba spremeni težišče telesa, kar lahko vodi do težav s hrbtenico. Po mnenju sodobnih ortopedov je leseni palec staremu Egipčanu omogočal skoraj normalno hojo.
V zapisih starih Egipčanov pa so našli tudi besedilo o operativnem zdravljenju zlomljenega nosu. Gre za najstarejši znani zapis o tovrstnem posegu. Približno 800 let pred našim štetjem pa so v Indiji izdelali prvo protezo za nos.
Baterija
Leta 1938 je nemški arheolog pri izkopavanju v Iraku naletel na nenavadno glineno "vazo", v kateri je bila bakrena cev, ki je v sredini imela železno palico. Na začetku se nikomur ni niti sanjalo, čemu naj bi stvar služila, dokler neki poznavalec elektrike ni povedal, da ga "vaza" spominja na galvanski člen oz. baterijo. Če bi jo namreč napolnili z elektrolitsko raztopino, recimo kislino, bi bila sposobna proizvajati električni tok tako, kot danes počnejo baterije.
V resnici še danes ne vemo, čemu so te "vaze" resnično služile. O njihovi uporabi vsaj doslej niso našli nobenih zapisov. Obstajajo teorije, da so jih morda uporabljali pri zdravljenju, kot elektroterapijo, vendar to ni dokazano, saj v tistem času niso poznali elektrike ali drugih električnih naprav. Drugi menijo, da so služile samo kot shramba za "svete zapise".
Seizmograf
Kitajska je področje, ki ga velikokrat prizadenejo močni potresi. Ker je že od nekdaj tudi gosto naseljena, potresi zahtevajo veliko žrtev. V drugem stoletju pa je tam živel učenjak, ki je iznašel način, s katerim je lahko meril potrese in povedal smer, kje je potres nastal - in iznašel prvi seizmograf, ki ga je imenoval.
Ta je v primerjavi s sodobnimi seizmografi po videzu prej umetnina kot tehnološka naprava. Oblikovan je kot posoda, na obodu katere je razvrščenih 8 zmajev, ki imajo v gobcu kroglo. Vsaka krogla je povezana z občutljivim nihalom v notranjosti posode. Ko je prišlo do potresa, je nihalo zanihalo v smeri premikanja zemeljskega površja in sprostilo kroglo iz zmajevega gobca, ta pa je padla v široko odprta usta ene od žab na podstavku.
Po mnenju sodobnih seizmologov je bil njegov merilec smeri potresa nadvse učinkovit in točen.
Sončna očala
Prva sončna očala pravzaprav niso ščitila pred sončno svetlobo, pač pa pred razpršeno svetlobo na snegu. Ta namreč lahko povzroči t.i. snežno slepoto. Očala, pravzaprav sčitnik za oči s tanko režo, so izumili Eskimi, narejena pa so bila iz kitovih zob ali mroževih oklov.
Prvi par očal s temnimi stekli pa so naredili na Kitajskem v 12. stoletju. Vendar tudi ta sončna očala niso služila zaščiti pred sončno svetlobo, pač pa skrivanju oči in s tem prepoznavnosti obraza.
Računalnik
Leta 1901 so pri raziskovanju potopljene starogrške ladje pred otokom Antikythera potapljači na suho potegnili tudi starodavno leseno škatlo. Leto kasneje, ko jo je v roke dobil arheolog Valerios Stais, je ugotovil, da se v njej skriva nekakšen mehanizem iz med seboj povezanih zobatih koles. Nekatera od njih so imela vgravirane napise in znamenja.
Dolgo časa ni bilo jasno, čemu naj bi naprava, za katero se je izkazalo, da je stara med 2.000 in 2.300 let, služila. Vsekakor pa dotlej (pa tudi ne kasneje) niso med predmeti iz stare Grčije našli ničesar niti približno podobnega. Pri podrobnejšem preučevanju se je izkazalo, da gre za doslej prvi znani primer analognega računalnika, ki je služil izračunavanju položaja nekaterih nebesnih teles (Sonca, Lune in zodiakalnih ozvezdij) ter računanju sončnih in luninih mrkov ter štiriletnega cikla za prirejanje starogrških olimpijskih iger.
Nekateri deli naprave, ki so jo poimenovali "mehanizem iz Antikythere" manjkajo in strokovnjaki menijo, da je naprava morda kazala tudi položaj petih starim Grkom znanih planetov - Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra in Saturna.
Mehanizem iz Antikythere je danes razstavljen v Nacionalnem arheološkem muzeju v Atenah.
