"Zdaj morda vemo, zakaj umirajo tudi mladi"
Raziskovalci menijo, da so odkrili še nekaj novega o okužbi s korona virusom, kar bi lahko vodilo k razvoju zdravila.
Doslej je veljalo, da so krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost in seveda visoka starost najbolj rizični faktorji, zaradi katerih pacienti ne preživijo okužbe s Covid-19.
V zadnjem času pa se vse bolj govori tudi o "genetski podlagi" oziroma o dejstvu, da bi na razplet okužbe morda vplivala tudi naša genetska ranljivost.
Kot primer vpliva genetike na razvoj bolezni je nizozemski genetik Alexander Hoischen iz Medicinskog centra na univerzi Radboud (RUMC) v Nijmegenu, navede brata, oba mlajša od 35 let, sicer popolnoma zdrava, ki sta se okužila s korona virusom in oba končala na respiratorju.
"V takem primeru se takoj vprašate ali lahko vlogo igra genetika," pravi Hoischen. Dodaja sicer, da bi lahko bil to le slučaj, mogoče pa gre tudi za "napako" v imunskem sistemu. V času raziskav so izvedeli še za primer dvojice mladih okuženih, ki sta morala na respirator, vendar nista bila v sorodu. Eden od njiju okužbe ni preživel.
Znanstveniki so tako začeli preiskovati genom pacientov in se osredotočili na tisti del, ki pri človeku ustvarja prirojeni imunski odgovor na okužbe z virusi - proizvodnjo interferona, snovi, ki imunskemu sistemu sporoča, da se je v telesu naselil virus. Ugotovili so, da so vsi omenjeni imeli na genu, ki je odgovoren za proizvodnjo te snovi v telesu, specifično mutacijo, zaradi česar so njihova telesa proizvedla veliko manj interferona, kot običajno. Zato se je virus v njihovih telesih lažje množil in prizadel dihalne in druge organe.
Do podobnih spoznanj so prišli tudi raziskovalci v Španiji in Italiji, ki so raziskovali genome več kot 1.600 mlajših pacientov brez rizičnih faktorjev in pri mnogih odkrili spremembe na dednem materialu, za katere sedaj menijo, da vplivajo na potek bolezni.
Po mnenju raziskovalcev tako majhne razlike v genetskem materialu pomenijo tudi razlike pri imunskem odgovoru okuženih pacientov, in poudarjajo, da so tovrstna spoznanja lahko v veliko pomoč pri razvoju zdravil, ki bi okuženim pomagala izboljšati imunski odgovor telesa in preprečiti nastanek težje oblike bolezni ali celo smrti.
