Pandemija kot leglo teorij zarote
Teorije zarote, ki spremljajo izbruh korona virusa so lahko prav tako, ali pa še bolj nevarne kot pandemija, pravijo raziskovalci.
Ko je korona virus "pometal" po Wuhanu in so časniki poročali o tamkajšni epidemiji in karanteni, ki so jo uvedle oblasti, so se začele pojavljati že prve teorije o tem, da gre za virus, ki je ušel iz tamkajšnjega vojaškega laboratorija.
Teorije, ki so oznanjale "pravo in edino resnico" o izvoru virusa in pandemije, pa so se razmahnile potem, ko je pandemija zajela zahodni svet. Teorije zarot so segale od tega, da je virus v resnici ameriško orožje za boj proti Kitajski nadvladi, pa do tega, da so si pandemijo izmislili voditelji držav zato, da bi utišali demokracijo, in da gre samo za potezo farmacevtskih družb, ki želijo še več dobička, pa do proslule teorije o tem, da za vsem skupaj stoji Bill Gates, ki želi preko "cepiva" ljudem vbrizgati miniaturne čipe, s katerim bodo vlade in kapital lahko nadzirali posameznike ali celo človeštvo.
Kot piše britanska spletna stran theconversation.com, je prepričaanje, da zle sile sledijo skrivnemu načrtu, razširjeno v vseh družbah. Velikokrat pa so ta verovanja povezana z zdravjem.
Že v starih časih so za bolezni krivili hudiča, čarovnice in druga mitična bitja, ali skupine ljudi (npr. Jude), danes so v njihovi vlogi znanost, kapital in oblast.
Raziskava YouGovpoll2019 je razkrila, da kar 16 odstotkov Špancev meni, da je virus HIV namenoma razširila skrivna skupina oziroma organizacija. Več kot četrtina Francozov in 12 odstotkov Britancev pa je prepričanih da "resnico o škodljivih učinkih cepiv namenoma skrivajo pred javnostjo".
Razširjenost lažnih novic in teorij zarot o zdravju in zdravstvenem varstvu predvsem na spletu je postalo tako zaskrbljujoče, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ustvarila posebno spletno stran za "razbijanje mitov".
Raziskovanja teorij zarote kažejo, da se te pojavijo skoraj v vseh časih, posebej pa se začnejo širiti v časih krize, kot so recimo teroristični napadi, nenadne ali hitre politične spremembe in seveda v času gospodarskih kriz, ko sta ogrožena življenje in blagostanje, kot smo ga vajeni. V času negotovosti in groženj so teorije zarot tiste, h katerim se nekateri zatekajo, da bi tako "dali smisel" kaotičnemu svetu, v katerem so se znašli. In izbruh koronavirusa je zagotovo eden od tovrstnih dogodkov, saj je v mnogočem naše običajno življenje postavil na glavo.
Kako bomo odreagirali v času zdravstvene krize je v veliki meri odvisno od zaupanja v navodila zdravstvenih delavcev in organizacij. Vendar ljudje, ki verjamejo teorijam zarot običajni ne verjamejo skupinam, ki jih zaznavajo kot "moč", v katero ponavadi sodijo politiki, managerji in farmacevtske družbe. In če ljudje tem skupinam ne zaupajo, bodo navodila ali nasvete zdravstvenih delavcev upoštevali v manjši meri.
Teorije zarot, ki so povezane z zdravstvom imajo velik vpliv na to, kako so se ljudje pripravljeni obvarovati. Tisti, ki spodbujajo, širijo oziroma verjamejo tem teorijam, so v večji meri nasprotniki cepljenja, uporabi antibiotikov in se pogosteje zatekajo k zeliščem in vitaminom. Prav tako bodo glede zdravstvenih nastvetov bolj zaupali neprofesionalcem, kot so prijatelji ali sorodniki.
V skladu s tem, so ljudje ki verjamejo v teorije zarot, povezanih s koronavirusom, manj pripravljeni upoštevati recimo navodila o razkuževanju rok ali samoizolaciji po obisku rizičnih mest ali okolij. Namesto tega imajo veliko pogosteje negativen odnos do preventivnega vedenja ali bodo celo uporabljali nevarne alternativne metode zdravljenja. S tem pa seveda pripomorejo k širjenju virusa in spravljajo v nevarnost več ljudi.
Da so nekateri "alternativni načini zdravljenja", ki so izhajali iz teorij zarot lahko v resnici nevarni, je pokazalo dejstvo, da so ljudje, ki so verjeli eni od teorij, ki je govorila o tem, da je virus načrtno razširila t.i. "globoka država", v resnici poskušalo piti belila, kar so zagovorniki teorije predstavljali kot način zaščite pred virusom.
Zdravstvene teorije zarot pa imajo lahko posledice tudi v drugih delih družbe. V srednjem veku, ko je po Evropi kosila "črna smrt", kakor so imenovali kugo, so bili Judje tisti, ki so jih krivili za pandemijo. Te teorije zarot so vodile k nasilnim napadom, izgonom in celo množičnim pobojem judovskih prebivalcev po vsej Evropi. Ob sedanji pandemiji so se ponekod pojavljali napadi na prebivalce ali turiste azijskega porekla.
Ali teorije zarot lahko zaustavimo? Ne, odgovarjajo strokovnjaki, lahko pa zmanjšamo njihov vpliv. Raziskave kažejo, da so kampanje, ki promovirajo protiargumente teoretikom zarot lahko uspešne. Prav tako učenje ljudi, kako naj prepoznajo lažne novice. Prav tako imajo pomembno vlogo tudi vladne organizacije, ki bi morale imeti svoje vzvode za preprečevanje dezinformacij in teorij zarote, ki lahko pustijo škodljive posledice v celotni družbi.
