eyes-5248678 Dobra karma

V zenici umrlega za vedno ostane zadnji ...

Vedeževalka, prerokovalka, sveča, vedeževanje, prerokovanje, šloganje Svet24.si

Upanje je izpuhtelo, Karin so našli mrtvo v morju...

I-tanja fajon-pl008 Reporter.si

Umazane laži Janševih medijev: vmešavajo se v ...

kala, psica, kamniška bistrica Svet24.si

FOTO: Idilična okolica Kamniške Bistrice, ...

20180524-00862576 Necenzurirano

Kostić od Gorenjske banke dobil že 200 milijonov...

Adrijana Ojsteršek Odkrito.si

Adrijana Ojsteršek je Miss Earth Slovenije 2020

esmeralda-rupnik Njena.si

Ljubezen po domače: Hud udarec za Esmeraldo

Narava umira v "prostem padu", mi pa gledamo ...

kl, 13.09.2020 16:00:00

Samo v zadnjih petdesetih letih se je število divjih živali zmanjšalo za več kot dve tretjini!

Delite na:
Narava umira  v "prostem padu", mi pa gledamo ...
Narava kliče na pomoč splet

Poročilo, ki ga je objavila skupina pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) je stanje označila za "katastrofalno", pri čemer, opozarjajo, nič ne kaže, da bi se izumiranje živali upočasnjevalo.

help.jpg
Izsekavanje pragozdov v Amazoniji
splet

Narava, ki jo uničuje človek s svojim poseganjem vanjo, umira s hitrostjo, ki je še nismo videli, so zapisali. "Prosti pad", kot so označili hitrost, s katero izginjajo številne živalske vrste, se nadaljuje zaradi izsekavanja in požiganja pragozdov, prekomernega ribolova in splošnega poseganja v naravne habitate.

"Edini dom, ki ga imamo, naš planet, spreminjamo v ruševine in pri tem tvegamo svoje zdravje, varnost in v končni fazi svoje preživetje. Narava nam pošlja obupana sporočila na pomoč, čas pa se izteka."

Poročilo vsebije podatke o tisočerih vrstah divjih živali, ki jih spremljajo znanstveniki po vsem svetu. Pri več kot 20.000 vrstah sesalcev, ptic, rib, plazilcev in dvoživk so od leta 1970 izmerili poprečen upad števila za 68 odstotkov.

"Upad je čisti dokaz škode, ki jo povzroča človek," pravi Dr. Andrew Terry, direktor za ohranjanje vrst pri Zoološki družbi v Londonu, ki je priskrbela podatke za poročilo.

help.jpg
Požiganje gozdov
splet

"Če se nič ne bo spremenilo, bodo populacije še naprej upadale in pripeljale divje živali na rob izumrtja, s tem pa bo ogrožena povezanost ekosistemov, od katerih smo odvisni," pravi Terry.

Poročilo ni moglo niti mimo trenutne pandemije Covid-19, ki kaže, kako globoko je človeštvo prepleteno z naravo. V ozadju širjenja bolezni je namreč tudi trgovina z živalmi, ki prispeva k izgubi živalskih vrst.

overfishing.jpg
Prekomerno ribarjenje in slabo "upravljanje" z oceani je vzrok izginjanja številnih vrst rib
splet

Kaj kažejo podatki?

Merjenje raznolikosti življenja na Zemlji je kompleksna dejavnost, ki zahteva veliko različnih pristopov in tehnik, vendar kot celota nedvomno kaže, da je ta raznolikost bolj poškodovana kot kadarkoli v človeški zgodovini.

Najhuje so prizadeta tropska območja. V Latinski Ameriki in na Karibih so populacije divjih živali upadle za kar 94 odstotkov - največ na svetu. Vzrok: požiganje pragozdov, prekomerno ribarjenje.

Od leta 1985 do 2010 (torej v 25-ih letih) je za 98 odstotkov upadlo število afriških slonov. Vzrok: divji lov zaradi slonovine, ki jo na črnem trgu kupujejo predvsem Azijci.

help.jpg
Število afriških slonov smo zdesetkali z divjim lovom
splet

Populacija vzhodnih nižinskih goril v Kongu je v 20-ih letih upadlo za 87 odstotkov zaradi divjega lova.

V severnem Atlantiki so populacije ptic na otočju Orkney manjše za 85 odstotkov. Vzrok: prekomerno ribarjenje, ki pticam jemlje hrano in onesnaženje morja, ki prizadane populacije morskih živali.

V Veliki Britaniji se je za 85 odstotkov zmanjšalo število prepelic. Vzrok: krčenje travnikov in obdelovalnih površin na račun izgradnje infrastrukture in ne-kmetijskih gospodarskih dejavnosti.

Populacije sladkovodnih živali so se po svetu zmanjšale za kar 84 odstotkov. Vzrok: onesnaženje voda, uporaba vode za industrijo in namakanje, izsuševanje močvirij in jezer.

To so le nekateri izmed podatkov, navedenih v poročilu.

help.jpg
Številne živalske vrste so v upadanju, kot ga še nismo videli.
splet

Mogoče je še čas, da se zaustavimo

Najnovejši modeli in projekcije kažejo, da bi lahko še vedno ustavili ali celo obrnili izgubo naravnih območij in gozdov, če bi začeli z nujno akcijo, ki bi spremenila načine, kako prozivajamo in konzumiramo hrano, kako pridobivamo energijo in izkoriščamo oceane.

"Antropocen, doba v kateri je v ospredje prišla človekova dejavnost, je lahko tudi trenutek, ko bomo dosegli ravnotežje z naravo in postali njeni pomočniki," pravi Sir David Attenborough, avtor številnih odličnih dokumentarnih oddaj in serij o divjini na britanskem BBC-ju in dolgoletni borec za ohranjanje narave.

"Predvsem pa bi morali spremeniti naš zorni kot," pravi. "Od tega, da naravo sprejemamo kot nekaj, kar je 'fino imeti', moramo preiti k temu, da jo vidimo kot 'edinega zaveznika' pri obnovi ravnotežja v svetu."