vesolje Dobra karma

Kozmične povezave: vsak planet ima v vsakem ...

kondomi Svet24.si

Zbirali so stare kondome, jih prevreli in ponovno ...

IMG_1361 Reporter.si

Kdo komu daje inštrukcije? Miro Petek in Bojan ...

varčevanje, denar, družina, utd, finance, Svet24.si

Pirati za vseevropski UTD

andrej-vizjak Necenzurirano

Vizjak in Južna prijatelja tudi v denarju ...

presaditev organov Odkrito.si

Darovanje organov je "dejanje srca"

Josip Drabik Njena.si

Ljubezen po domače: Tudi Josip ni neznanec malih ...

Namesto Marsovcev Venerijanci?

kl, 15.09.2020 14:30:42

Znanstveniki so v Venerini atmosferi zaznali molekule plina, ki so "dober znak" za življenje.

Delite na:
Namesto Marsovcev Venerijanci?
splet

Naš sosednji planet, drugi po vrsti, gledano od Sonca, je po velikosti sicer zelo podoben Zemlji, od nje pa se razlikuje predvsem po tem, da je tam globalno segrevanje "ušlo iz nadzora" in njegovo atmosfero prekrivajo gosti oblaki žveplene kisline, na površju pa temperatura dosega tudi do 470 stopinj, kar je pomeni, da je površina praktično sterilna. Poleg tega je atmosferski pritisk tolikšen, da bi "zdrobil" vsako obliko življenja.

Čeprav je Venera torej na površju mrtev planet, pa to morda ne velja za njeno atmosfero. Že nekaj kilometrov nad površino je namreč temperatura "primerna za kratke rokave" in prav v teh plasteh, 50 do 60 km nad površjem planeta, so astronomi sedaj zaznali molekule plina fosfina.

Gre za molekule sestavljene iz enega atoma fosforja in treh atomovo vodika (PH3). V plinastem stanju je fosfin brezbarven, zelo vnetljiv in izredno strupen. Je pa tudi eden izmed indikatorjev prisotosti življenja oziroma bioloških procesov, saj na Zemlji nastaja pri anaerobnih procesih razpadanja organskih snovi.

Sama po sebi prisotnost tega plina v Venerini atmosferi ne bi bila nič posebnega, saj fosfin nastaja tudi pri drugih kemijskih procesih v naravi, vendar pa ga je, preprosto rečeno, v Venerinih oblakih "preveč" in znanstveniki zaenkrat še ne znajo razložiti, zakaj.

Razmere v oblakih, kjer so molekule odkrili, so namreč take, da bi fosfin moral po nastanku hitro izginiti, ker pa se to ne zgodi, mora očitno obstajati "nekaj", kar ga kar naprej obnavlja. In možno je, da ga proizvajajo bakterije, ki živijo v Venerini atmosferi.

Seveda so to zaenkrat samo ugibanja, saj je prav tako možno, da fosfin nastaja v nekem kemičnem procesu, ki ga znanstveniki še ne poznajo.

"Poudarjamo, da to, da smo zaznali fosfin, še ni trden dokaz za življenje," pravi profesorica Jane Greaves iz Cardiffske univerze, ki je vodila ekipo, ki je prišla do odkritja. "Vendar pa smo do zdaj izločili že mnoge možnosti za nastanek tega plina," dodaja.

venera2.JPG
Slka prikazuje - od zgoraj navzdol: položaj Venere (Venus) in Zemlje (Earth) v našem osončju, razmere v Venerini atmosferi kjer so našli fosfin in razmere na Venerinem površju. Slika ne predstavlja pravih razmerij
thesun.co.uk

Plin, ki na splošno velja za "obetajoč znak življenja" na kamnitih planetih, kot so v našem osončju Merkur, Venera, Zemlja in Mars, ter številne lune, so namreč našli tudi v atmosferi plinastih velikanov, kot sta Jupiter in Saturn. Vendar tam fosfin nastaja v nižjih plasteh atmosfere, kjer vladajo ekstremne temperature in tlaki, potem pa se plin zaradi konvekcije dviguje. Na Veneri pa kaj takega ni mogoče in torej razlog leži drugje.

Znanstveniki zdaj razmišljajo o načrtovanju sonde, ki bi jo poslali na "zvezdo Večernico" in ki bi raziskala, ali v njenih oblakih zares obstaja življenje.

"Imamo pa problem," še pravi profesorica Greaves, " Tudi če so za fosfin v Venerini atmosferi odgovorne bakterije ali kakšna druga oblika življenja, nimamo niti najmanjšega pojma, kako to življenje lahko tam vztraja."